Page 105 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 105
Novi izzivi na področju izobraževanja
varnostnega osebja?
Mojca Rep in Tomaž Čas
Varnost, kot ena izmed eksistenčnih človekovih potreb, je v polni meri iz-
ražena šele takrat, ko se človek znajde v kritičnih varnostnih okoliščinah.
Nekateri avtorji varnost kot dobrino posameznika uvrščajo takoj za fizio-
loškimi potrebami (Bučar, 1997) in kot takšna predstavlja enega od ključ-
nih problemov vsake države (CoESS, 2013; Strategija na področju zasebnega
varstva, 2010). Zasebno varnostne družbe so vsakodnevno postavljene pred
nove delovne zahteve in se tako soočajo z mnogimi izzivi (CoESS, 2013; Čas
in Rep, 2015), ki se jim lahko ustrezno zoperstavi le ustrezno in kvalitetno
usposobljeno zasebno varnostno osebje (v nadaljevanju: varnostno osebje)
(CoESS, 2013; Čas in Rep, 2015; Možina, 2002), ki postaja temeljni dejav-
nik razvoja in uspešnosti zasebno varnostnih družb (Čas, 2010; Čas in Rep,
2015; Dermol, 2010; Florjančič idr., 2004; Mihalič, 2006; Možina, 2002; So-
tlar in Čas, 2009). Nivo usposobljenosti varnostnega osebja je nemalokrat
podvržen javni kritiki in to osebje je hkrati na določenih področjih tudi de-
jansko slabo usposobljeno. Glavni namen projekta Kompetenčni center za
izobraževanje varnostnega osebja (v nadaljevanju KCIVO) je bil teoretično
in praktično usposobiti zaposlene (Čas idr., 2013a; Čas in Rep, 2015), zagoto-
viti dvig znanja in kompetenc ter utrjevati in nadgrajevati veščine in spret-
nosti (Dermol, 2010; Torrington idr., 2011). Slednje s spodbujanjem interak-
cije med ljudmi nedvomno spodbuja izmenjavo informacij, kar pa je tesno
povezano z ustvarjanjem novega znanja (Dermol, 2010).
105
varnostnega osebja?
Mojca Rep in Tomaž Čas
Varnost, kot ena izmed eksistenčnih človekovih potreb, je v polni meri iz-
ražena šele takrat, ko se človek znajde v kritičnih varnostnih okoliščinah.
Nekateri avtorji varnost kot dobrino posameznika uvrščajo takoj za fizio-
loškimi potrebami (Bučar, 1997) in kot takšna predstavlja enega od ključ-
nih problemov vsake države (CoESS, 2013; Strategija na področju zasebnega
varstva, 2010). Zasebno varnostne družbe so vsakodnevno postavljene pred
nove delovne zahteve in se tako soočajo z mnogimi izzivi (CoESS, 2013; Čas
in Rep, 2015), ki se jim lahko ustrezno zoperstavi le ustrezno in kvalitetno
usposobljeno zasebno varnostno osebje (v nadaljevanju: varnostno osebje)
(CoESS, 2013; Čas in Rep, 2015; Možina, 2002), ki postaja temeljni dejav-
nik razvoja in uspešnosti zasebno varnostnih družb (Čas, 2010; Čas in Rep,
2015; Dermol, 2010; Florjančič idr., 2004; Mihalič, 2006; Možina, 2002; So-
tlar in Čas, 2009). Nivo usposobljenosti varnostnega osebja je nemalokrat
podvržen javni kritiki in to osebje je hkrati na določenih področjih tudi de-
jansko slabo usposobljeno. Glavni namen projekta Kompetenčni center za
izobraževanje varnostnega osebja (v nadaljevanju KCIVO) je bil teoretično
in praktično usposobiti zaposlene (Čas idr., 2013a; Čas in Rep, 2015), zagoto-
viti dvig znanja in kompetenc ter utrjevati in nadgrajevati veščine in spret-
nosti (Dermol, 2010; Torrington idr., 2011). Slednje s spodbujanjem interak-
cije med ljudmi nedvomno spodbuja izmenjavo informacij, kar pa je tesno
povezano z ustvarjanjem novega znanja (Dermol, 2010).
105
