Page 109 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 109
novi izzivi na področju izobr aževanja var nostnega osebja?

storitev (Čas in Rep, 2016). Nenazadnje lahko tudi z ustreznim medseboj-
nim sodelovanjem in ažurnim prenosom znanja (Bernik in Meško, 2012;
Skubic, 2012) dosežemo skupni cilj, to je dvig znanja varnostnega osebja.
Ustrezno usposobljen, torej strokoven kader, je namreč tudi eden izmed
dejavnikov uspešnosti vsake zasebno varnostne družbe (Mihalič, 2006;
Možina, 2002).

Analiza uspešnosti usposabljanj KCIVO
Od leta 2013 do zaključka projekta v letu 2015 so bila izvedena notranja
usposabljanja za vse profile varnostnega osebja, z izjemo leta 2013, ko so
se večinskega deleža izvedenih usposabljanj udeležili zaposleni iz profila 1
(varnostnik, varnostnica) in profila 4 (varnostniki specialisti – varnostniki
za varovanje gostinskih lokalov, varnostniki interventi, varnostniki za pre-
voz in varovanje gotovine ter drugih vrednosti, varnostniki rentgenologi in
drugo varnostno osebje). Obenem pa smo v letih 2014 in 2015 izvajali tudi
specialistična in ostala usposabljanja glede na izražene potrebe partner-
jev, tudi zaradi novih zahtev naročnikov varnostnih storitev. V nadaljeva-
nju predstavljamo analizo uspešnosti projekta KCIVO po vrsti usposablja-
nja in letih z vidika napredka udeležencev, ugotovljenega s pomočjo pisnih
testov, kjer je bilo to možno, pa tudi s praktičnim preverjanjem znanja (Čas
in Rep, 2015; Čas in Rep, 2016). Zaradi drugačnega načina preverjanja zna-
nja rezultate za leto 2013 predstavljamo posebej.

Uspešnost izvedenih usposabljanj v letu 2013
V letu 2013 smo od začetka operacije v usposabljanja vključili 907
varnostnikov, varnostnikov specialistov in drugega varnostnega osebja.
V nadaljevanju predstavljamo analizo notranjih usposabljanj glede na
dvig znanja za profil 1 in profil 4. Udeleženci notranjega usposabljanja so
pred in po usposabljanju izpolnjevali test, ki je zajemal ista vprašanja. Na
podlagi testov smo preverjali dvig znanja naših udeležencev. V analizo
so vključeni rezultati testov za 783 udeležencev, kar znaša 1.566 testov. Pri
vsakem vprašanju je bilo možno zbrati največ 5 točk. V nadaljevanju so
bili testi ocenjeni s strani istega ocenjevalca, s čimer smo zagotovili nep-
ristranskost. Rezultate testov smo nato primerjali med seboj. Na podla-
gi dodeljenih točk smo izračunali povprečje dviga znanja za celotno par-
tnerstvo, ki ga v spodnjem grafu prikazujemo v odstotkih (Čas in Rep,
2015; Čas in Rep, 2016).

109
   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114