Page 66 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 66
vedenjske težave in učna uspešnost
gativnih polov dvopolnih lestvic (npr. rezultat na polu veselje, zaupljivost,
potrtost, jeza itd.) in ne skupnega rezultata na posamezni temeljni ali sesta-
vljeni lestvici. Notranja zanesljivost (Cronbachov alfa) uporabljenih polov v
pričujoči raziskavi je znašala od 0,63 do 0,88 v M2 ter od 0,53 do 0,88 v M4.
Predloge za oceno doseženih standardov znanja v prvem (SZ 1)
in drugem razredu (SZ 2)
V M2 in M4 so razredničarke za vsakega učenca izpolnile Predloge za oce-
no doseženih standardov znanja v 1. razredu (Zupančič 2006) oziroma v 2.
razredu (Vidmar in Zupančič 2007), in sicer posebej za predmete slovenšči-
na, matematika in spoznavanje okolja. Predloge smo oblikovali, ker je oce-
njevanje v prvi triadi slovenske devetletke opisno, na podlagi opisnih poro-
čil pa zaradi njihove raznolikosti ni mogoče oblikovati enotne razvrstitve
učnih dosežkov (Zupančič in Kavčič 2007b). Predloge se nanašajo na učen-
čevo doseganje standardov znanja (ne le minimalnih) za posamezen pred-
met v posameznem razredu. Ti standardi znanja (SZ) izhajajo iz ciljev in
standardov v učnem načrtu za program osnovnošolskega izobraževan-
ja (Kmecl, Križaj-Ortar, Bešter in Saksida 2001; Tomšič, Cotič in Magaj-
na 2001; Krnel 2001), ter na tej osnovi izdelanih t. i. podlag za redovalnico
s pojasnili. Predloge so bile sestavljene v sodelovanju z učiteljicami prve-
ga oziroma drugega razreda treh slovenskih osnovnih šol. V raziskavi so
razredničarke za vsakega učenca na 6-stopenjski lestvici ocenile, v kolikšni
meri posamezen standard dosega (1 = še ne dosega, 2 = delno dosega, 3 =
dosega) oziroma presega (4 = vé nekoliko več, 5 = vé precej več, 6 = vé veliko
več). Skupni dosežek učenca pri posameznem predmetu (slovenščina, ma-
tematika, spoznavanje okolja) je predstavljal povprečje ocen pri vseh po-
stavkah za ta predmet v določenem razredu. Predloga za oceno doseženih
standardov v prvem razredu pri slovenščini je vsebovala 62 postavk (SJK-
1), pri matematiki 25 (MAT-1) ter pri spoznavanju okolja 44 (SO-1), notranja
zanesljivost (Cronbachov alfa) je znašala od 0,98 do 0,99. V drugem razredu
je predloga pri slovenščini (SJK-2) in spoznavanju okolja (SO-2) vsebova-
la po 50 postavk, pri matematiki pa 38 (MAT-2), notranja zanesljivost je
znašala od 0,98 do 0,99. Veljavnost predlog SZ 1 podpirajo predhodne ra-
ziskave, ki kažejo, da učne dosežke pri vseh predmetih sočasno in vzdolž-
no napovedujejo nekatere otrokove značilnosti, npr. nebesedne spoznavne
sposobnosti, osebnostne značilnosti, socialno vedenje ter temeljne kom-
petentnosti ob vstopu v šolo (Zupančič in Kavčič 2007b, 2008; Vidmar in
Zupančič 2008). Predloge SZ 2 so bile v tej raziskavi uporabljene prvič.
66
gativnih polov dvopolnih lestvic (npr. rezultat na polu veselje, zaupljivost,
potrtost, jeza itd.) in ne skupnega rezultata na posamezni temeljni ali sesta-
vljeni lestvici. Notranja zanesljivost (Cronbachov alfa) uporabljenih polov v
pričujoči raziskavi je znašala od 0,63 do 0,88 v M2 ter od 0,53 do 0,88 v M4.
Predloge za oceno doseženih standardov znanja v prvem (SZ 1)
in drugem razredu (SZ 2)
V M2 in M4 so razredničarke za vsakega učenca izpolnile Predloge za oce-
no doseženih standardov znanja v 1. razredu (Zupančič 2006) oziroma v 2.
razredu (Vidmar in Zupančič 2007), in sicer posebej za predmete slovenšči-
na, matematika in spoznavanje okolja. Predloge smo oblikovali, ker je oce-
njevanje v prvi triadi slovenske devetletke opisno, na podlagi opisnih poro-
čil pa zaradi njihove raznolikosti ni mogoče oblikovati enotne razvrstitve
učnih dosežkov (Zupančič in Kavčič 2007b). Predloge se nanašajo na učen-
čevo doseganje standardov znanja (ne le minimalnih) za posamezen pred-
met v posameznem razredu. Ti standardi znanja (SZ) izhajajo iz ciljev in
standardov v učnem načrtu za program osnovnošolskega izobraževan-
ja (Kmecl, Križaj-Ortar, Bešter in Saksida 2001; Tomšič, Cotič in Magaj-
na 2001; Krnel 2001), ter na tej osnovi izdelanih t. i. podlag za redovalnico
s pojasnili. Predloge so bile sestavljene v sodelovanju z učiteljicami prve-
ga oziroma drugega razreda treh slovenskih osnovnih šol. V raziskavi so
razredničarke za vsakega učenca na 6-stopenjski lestvici ocenile, v kolikšni
meri posamezen standard dosega (1 = še ne dosega, 2 = delno dosega, 3 =
dosega) oziroma presega (4 = vé nekoliko več, 5 = vé precej več, 6 = vé veliko
več). Skupni dosežek učenca pri posameznem predmetu (slovenščina, ma-
tematika, spoznavanje okolja) je predstavljal povprečje ocen pri vseh po-
stavkah za ta predmet v določenem razredu. Predloga za oceno doseženih
standardov v prvem razredu pri slovenščini je vsebovala 62 postavk (SJK-
1), pri matematiki 25 (MAT-1) ter pri spoznavanju okolja 44 (SO-1), notranja
zanesljivost (Cronbachov alfa) je znašala od 0,98 do 0,99. V drugem razredu
je predloga pri slovenščini (SJK-2) in spoznavanju okolja (SO-2) vsebova-
la po 50 postavk, pri matematiki pa 38 (MAT-2), notranja zanesljivost je
znašala od 0,98 do 0,99. Veljavnost predlog SZ 1 podpirajo predhodne ra-
ziskave, ki kažejo, da učne dosežke pri vseh predmetih sočasno in vzdolž-
no napovedujejo nekatere otrokove značilnosti, npr. nebesedne spoznavne
sposobnosti, osebnostne značilnosti, socialno vedenje ter temeljne kom-
petentnosti ob vstopu v šolo (Zupančič in Kavčič 2007b, 2008; Vidmar in
Zupančič 2008). Predloge SZ 2 so bile v tej raziskavi uporabljene prvič.
66
