Page 65 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 65
metoda za vzdolžno r azisk avo
no vedenje, nebesedne spoznavne sposobnosti in učna uspešnost), a se ti
prispevki pojavljajo nedosledno in postanejo nepomembni ali pa so zelo
nizki, če v analize predhodno vključimo individualne značilnosti otrok
(Zupančič in Kavčič 2007a; Zupančič in Kavčič 2008).
Vprašalnik o socialnem vedenju (SV-O)
V M2 so vzgojiteljice, v M4 pa učiteljice za vsakega otroka izpolnile sloven-
sko priredbo SV-O (LaFreniere et al. 2001; izvirnik Social competence and
behavior evaluation preschool edition – SCBE, LaFreniere in Dumas 1995).
V M4 so za več kot polovico otrok vprašalnik izpolnile učiteljice v PB ozi-
roma JV, za več kot četrtino otrok, ki niso bili vključeni v PB oziroma JV, je
vprašalnik izpolnila razredničarka (za 16 % otrok nimamo podatko o tem,
kdo je izpolnjeval vprašalnik). Vprašalnik vključuje 80 postavk, ki opisuje-
jo značilnosti otrokovega izražanja čustev in kakovost njegove socialne in-
terakcije z vrstniki ter odraslimi v vrtcu. Namenjen je opisu vedenjskih te-
ženj otrok in ne razvrščanju v diagnostične kategorije. Ocenjevalke so na
6-stopenjski lestvici ocenile, kako pogosto se opisano vedenje pojavlja pri
določenem otroku (od 1 = skoraj nikoli do 6 = skoraj vedno). Postavke se
združijo v osem temeljnih in štiri sestavljene dvopolne lestvice, ki opisujejo
otrokovo prilagojeno in manj prilagojeno vedenje. Tri temeljne lestvice opi-
sujejo otrokov značilen način izražanja (veselje–potrtost, zaupljivost–an-
ksioznost, strpnost–jeza), tri otrokove socialne interakcije z vrstniki (vklju-
čevanje–osamljenost, mirnost–agresivnost, prosocialnost–egoizem) in dve
otrokov odnos do učiteljice (sodelovanje–nasprotovanje, samostojnost–od-
visnost). Sestavljena lestvica socialna kompetentnost vsebuje 40 postavk, ki
sestavljajo pozitivne pole vseh temeljnih lestvic (veselje, zaupljivost, strpnost,
vključevanje, mirnost, prosocialnost, sodelovanje, samostojnost), lestvica ve-
denje ponotranjenja vsebuje 20 postavk, ki sestavljajo negativne pole šti-
rih temeljnih lestvic (potrtost, anksioznost, osamljenost, odvisnost), lestvica
vedenje pozunanjenja pa vsebuje 20 postavk, ki sestavljajo negativne pole
preostalih temeljnih lestvic (jeza, agresivnost, egoizem, nasprotovanje). Pri
slednjih dveh sestavljenih lestvicah je vrednotenje obrnjeno (visok rezultat
pomeni odsotnost težavnega vedenja). Notranja (Cronbachov alfa) in rete-
stna zanesljivost sestavljenih lestvic, dobljeni pri standardizacijskem vzor-
cu slovenskih otrok, sta ustrezni, prav tako skladnost med dvema ocenje-
valcema (LaFreniere et al. 2001). Lestvice imajo primerno konstruktno in
kriterijsko veljavnost (Zupančič et al. 2001). V pričujoči raziskavi smo upo-
rabili otrokove rezultate (seštevek preko postavk) na ravni pozitivnih in ne-
65
no vedenje, nebesedne spoznavne sposobnosti in učna uspešnost), a se ti
prispevki pojavljajo nedosledno in postanejo nepomembni ali pa so zelo
nizki, če v analize predhodno vključimo individualne značilnosti otrok
(Zupančič in Kavčič 2007a; Zupančič in Kavčič 2008).
Vprašalnik o socialnem vedenju (SV-O)
V M2 so vzgojiteljice, v M4 pa učiteljice za vsakega otroka izpolnile sloven-
sko priredbo SV-O (LaFreniere et al. 2001; izvirnik Social competence and
behavior evaluation preschool edition – SCBE, LaFreniere in Dumas 1995).
V M4 so za več kot polovico otrok vprašalnik izpolnile učiteljice v PB ozi-
roma JV, za več kot četrtino otrok, ki niso bili vključeni v PB oziroma JV, je
vprašalnik izpolnila razredničarka (za 16 % otrok nimamo podatko o tem,
kdo je izpolnjeval vprašalnik). Vprašalnik vključuje 80 postavk, ki opisuje-
jo značilnosti otrokovega izražanja čustev in kakovost njegove socialne in-
terakcije z vrstniki ter odraslimi v vrtcu. Namenjen je opisu vedenjskih te-
ženj otrok in ne razvrščanju v diagnostične kategorije. Ocenjevalke so na
6-stopenjski lestvici ocenile, kako pogosto se opisano vedenje pojavlja pri
določenem otroku (od 1 = skoraj nikoli do 6 = skoraj vedno). Postavke se
združijo v osem temeljnih in štiri sestavljene dvopolne lestvice, ki opisujejo
otrokovo prilagojeno in manj prilagojeno vedenje. Tri temeljne lestvice opi-
sujejo otrokov značilen način izražanja (veselje–potrtost, zaupljivost–an-
ksioznost, strpnost–jeza), tri otrokove socialne interakcije z vrstniki (vklju-
čevanje–osamljenost, mirnost–agresivnost, prosocialnost–egoizem) in dve
otrokov odnos do učiteljice (sodelovanje–nasprotovanje, samostojnost–od-
visnost). Sestavljena lestvica socialna kompetentnost vsebuje 40 postavk, ki
sestavljajo pozitivne pole vseh temeljnih lestvic (veselje, zaupljivost, strpnost,
vključevanje, mirnost, prosocialnost, sodelovanje, samostojnost), lestvica ve-
denje ponotranjenja vsebuje 20 postavk, ki sestavljajo negativne pole šti-
rih temeljnih lestvic (potrtost, anksioznost, osamljenost, odvisnost), lestvica
vedenje pozunanjenja pa vsebuje 20 postavk, ki sestavljajo negativne pole
preostalih temeljnih lestvic (jeza, agresivnost, egoizem, nasprotovanje). Pri
slednjih dveh sestavljenih lestvicah je vrednotenje obrnjeno (visok rezultat
pomeni odsotnost težavnega vedenja). Notranja (Cronbachov alfa) in rete-
stna zanesljivost sestavljenih lestvic, dobljeni pri standardizacijskem vzor-
cu slovenskih otrok, sta ustrezni, prav tako skladnost med dvema ocenje-
valcema (LaFreniere et al. 2001). Lestvice imajo primerno konstruktno in
kriterijsko veljavnost (Zupančič et al. 2001). V pričujoči raziskavi smo upo-
rabili otrokove rezultate (seštevek preko postavk) na ravni pozitivnih in ne-
65
