Page 63 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 63
metoda za vzdolžno r azisk avo
lja do 7 = povsem velja) ocenile, v kolikšni meri posamezna postavka vel-
ja zanje. Rezultat na lestvici smo izračunali kot povprečje ocen preko vseh
postavk; višji rezultat je pomenil bolj pozitivno globalno oceno kakovosti
posameznikovega življenja glede na osebne kriterije. Lestvica je imela vi-
soko notranjo (Cronbachov alfa je znašal 0,87) in zmerno retestno zane-
sljivost (Diener et al. 1985). V pričujoči raziskavi je Cronbachov alfa znašal
0,83. Konstruktna veljavnost je ustrezna (pregled v: Pavot in Diener 1993);
npr. rezultat na SWLS se je pozitivno povezoval z rezultati na drugih me-
rah blagostanja in s samospoštovanjem ter negativno z nevroticizmom (Di-
ener et al. 1985), poleg tega pa so imeli bolj ekstravertni posamezniki višji
rezultat pri SWLS kot manj ekstravertni (Pavot, Diener in Fujita 1990). Na
kriterijsko veljavnost lahko sklepamo iz tega, da je pripomoček občutljiv na
spremembe v zadovoljstvu, ki so odraz dejanskih sprememb v posamezni-
kovem življenju (npr. vključitev v terapijo; pregled v: Pavot in Diener 1993).
Lestvica depresivnega razpoloženja/depresivnih teženj (LDT)
LDT (izvirnik Depressed mood/Depressive tendencies; Alsaker 1992) je
namenjena ugotavljanju depresivnih teženj (npr. depresivna občutja, bre-
zup, razmišljanje o smrti) in ne klinične depresije. V dosedanjih raziska-
vah se je uporabljala predvsem pri mladostnikih; v tej raziskavi smo jo up-
orabili, ker smo želeli pripomoček, ki bi ugotavljal prisotnost nekliničnih
oblik depresivnega razpoloženja. Vsebuje sedem trditev, za katere so mame
ciljnih otrok na 6-stopenjski lestvici (1 = sploh ne velja do 6 = povsem velja)
ocenile, v kolikšni meri posamezna postavka velja zanje. Rezultat je pred-
stavljal povprečje preko vseh postavk; višji rezultat je pomenil razmero-
ma višjo raven depresivnega razpoloženja (sam po sebi ni imel kliničnega
pomena). Notranja zanesljivost pripomočka je bila primerna (Cronbachov
alfa je znašal 0,87 oziroma od 0,83 do 0,91; Alsaker 1992; Holsen, Kraft in
Vittersø 2000), prav tako retestna zanesljivost (Holsen et al. 2000). Cron-
bachov alfa v pričujoči raziskavi je znašal 0,89. Konstruktna veljavnost je
primerna; rezultat na lestvici se je visoko povezoval z nizkim samospošto-
vanjem (negativnim vrednotenjem sebe) ter nestabilnostjo jaza (Alsaker
1992). Izraženost depresivnih tendec v mladostništvu je bila pri obeh spo-
lih v obdobju šest let relativno stabilna (posebej v poznem mladostništ-
vu) (Holsen et al. 2000). V povezavi s kriterijsko veljavnostjo navajamo ra-
ziskavo Alsakerja (1992), ki je ugotovil, da imajo pri nekaterih starostih v
mladostništvu dekleta in fantje, ki zaznavajo svoje dozorevanje kot zgodn-
je ali pozno, višji rezultat na lestvici DT.
63
lja do 7 = povsem velja) ocenile, v kolikšni meri posamezna postavka vel-
ja zanje. Rezultat na lestvici smo izračunali kot povprečje ocen preko vseh
postavk; višji rezultat je pomenil bolj pozitivno globalno oceno kakovosti
posameznikovega življenja glede na osebne kriterije. Lestvica je imela vi-
soko notranjo (Cronbachov alfa je znašal 0,87) in zmerno retestno zane-
sljivost (Diener et al. 1985). V pričujoči raziskavi je Cronbachov alfa znašal
0,83. Konstruktna veljavnost je ustrezna (pregled v: Pavot in Diener 1993);
npr. rezultat na SWLS se je pozitivno povezoval z rezultati na drugih me-
rah blagostanja in s samospoštovanjem ter negativno z nevroticizmom (Di-
ener et al. 1985), poleg tega pa so imeli bolj ekstravertni posamezniki višji
rezultat pri SWLS kot manj ekstravertni (Pavot, Diener in Fujita 1990). Na
kriterijsko veljavnost lahko sklepamo iz tega, da je pripomoček občutljiv na
spremembe v zadovoljstvu, ki so odraz dejanskih sprememb v posamezni-
kovem življenju (npr. vključitev v terapijo; pregled v: Pavot in Diener 1993).
Lestvica depresivnega razpoloženja/depresivnih teženj (LDT)
LDT (izvirnik Depressed mood/Depressive tendencies; Alsaker 1992) je
namenjena ugotavljanju depresivnih teženj (npr. depresivna občutja, bre-
zup, razmišljanje o smrti) in ne klinične depresije. V dosedanjih raziska-
vah se je uporabljala predvsem pri mladostnikih; v tej raziskavi smo jo up-
orabili, ker smo želeli pripomoček, ki bi ugotavljal prisotnost nekliničnih
oblik depresivnega razpoloženja. Vsebuje sedem trditev, za katere so mame
ciljnih otrok na 6-stopenjski lestvici (1 = sploh ne velja do 6 = povsem velja)
ocenile, v kolikšni meri posamezna postavka velja zanje. Rezultat je pred-
stavljal povprečje preko vseh postavk; višji rezultat je pomenil razmero-
ma višjo raven depresivnega razpoloženja (sam po sebi ni imel kliničnega
pomena). Notranja zanesljivost pripomočka je bila primerna (Cronbachov
alfa je znašal 0,87 oziroma od 0,83 do 0,91; Alsaker 1992; Holsen, Kraft in
Vittersø 2000), prav tako retestna zanesljivost (Holsen et al. 2000). Cron-
bachov alfa v pričujoči raziskavi je znašal 0,89. Konstruktna veljavnost je
primerna; rezultat na lestvici se je visoko povezoval z nizkim samospošto-
vanjem (negativnim vrednotenjem sebe) ter nestabilnostjo jaza (Alsaker
1992). Izraženost depresivnih tendec v mladostništvu je bila pri obeh spo-
lih v obdobju šest let relativno stabilna (posebej v poznem mladostništ-
vu) (Holsen et al. 2000). V povezavi s kriterijsko veljavnostjo navajamo ra-
ziskavo Alsakerja (1992), ki je ugotovil, da imajo pri nekaterih starostih v
mladostništvu dekleta in fantje, ki zaznavajo svoje dozorevanje kot zgodn-
je ali pozno, višji rezultat na lestvici DT.
63
