Page 61 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 61
metoda za vzdolžno r azisk avo
kasneje 323. Skoraj polovica (48 %) otrok je bilo deklic. V M1 je bilo na po-
samezni šoli v raziskavo vključenih od 1 do 32 otrok, v posameznem razre-
du pa od 1 do 14 otrok. Večina otrok je obiskovala matične šole, 15 % pa po-
družnične. Tretjina otrok ni bila nikoli vključena v vrtec, 35 % jih je bilo v
vrtec vključenih od tretjega leta ter 31 % od prvega leta starosti dalje. Nave-
dene značilnosti vzorca so se le malo spreminjale med raziskavo.
V raziskavo smo v M1 vključili mame otrok (N = 320; od 6 do 23 za-
ključenih let šolanja; M = 12,48; SD = 3,06); 91 % jih je navedlo, da najpo-
gosteje doma govorijo slovensko, pri 2 % doma najpogosteje govorijo drug
jezik, npr. bosanski, hrvaški (za preostali delež mam nimamo podatka). V
raziskavo nismo vključili očetov, in sicer zaradi večje odzivnosti mam ter
velikega števila merjenih spremenljivk. V M2 smo v raziskavo vključili raz-
redničarke (N = 87) in vzgojiteljice (nimamo podatka o njihovem številu).
V M4 smo v raziskavo vključili razredničarke (N = 90) ter učiteljice v po-
daljšanem bivanju oziroma jutranjem varstvu (nimamo podatka o njiho-
vem številu). Večina (78 %) otrok je imela isto razredničarko pri vseh mer-
jenjih.
Pripomočki
V raziskavi smo zbirali podatke z metodo več ocenjevalcev, in sicer s po-
močjo vprašalnikov, pa tudi z individualnimi preizkusi z otroki. V raziska-
vi so sodelovale mame, ki so izpolnile pet vprašalnikov, vzgojiteljice in uči-
teljice v podaljšanem bivanju (PB) oziroma jutranjem varstvu (JV), ki so
izpolnile po en vprašalnik, ter razredničarke, ki so izpolnile dva vprašal-
nika (če otrok ni bil vključen niti v PB niti v JV so izpolnile tri). S pomoč-
jo usposobljenih testatork smo z individualnimi srečanji z otroki zbrali po-
datke pri sedmih preizkusih.
V M1 so mame izpolnile sklop vprašalnikov, ki so se nanašali nanje
in na njihovo vedenje (Lestvica optimizma, Lestvica depresivnega razpolo-
ženja, Lestvica samospoštovanja, Vprašalnik zadovoljstva z življenjem ter
Vprašalnik družinskega okolja II). Prevode prvih štirih vprašalnikov smo
s pomočjo dveh prevajalcev ter ekspertnega mnenja psihologinje pripravi-
li v okviru pričujoče raziskave (Vidmar 2006). Mame so odgovorile tudi na
dve demografski vprašanji, in sicer so navedle svojo izobrazbo (stopnjo iz-
obrazbe ter leta šolanja) ter jezik, ki ga najpogosteje govorijo doma.
61
kasneje 323. Skoraj polovica (48 %) otrok je bilo deklic. V M1 je bilo na po-
samezni šoli v raziskavo vključenih od 1 do 32 otrok, v posameznem razre-
du pa od 1 do 14 otrok. Večina otrok je obiskovala matične šole, 15 % pa po-
družnične. Tretjina otrok ni bila nikoli vključena v vrtec, 35 % jih je bilo v
vrtec vključenih od tretjega leta ter 31 % od prvega leta starosti dalje. Nave-
dene značilnosti vzorca so se le malo spreminjale med raziskavo.
V raziskavo smo v M1 vključili mame otrok (N = 320; od 6 do 23 za-
ključenih let šolanja; M = 12,48; SD = 3,06); 91 % jih je navedlo, da najpo-
gosteje doma govorijo slovensko, pri 2 % doma najpogosteje govorijo drug
jezik, npr. bosanski, hrvaški (za preostali delež mam nimamo podatka). V
raziskavo nismo vključili očetov, in sicer zaradi večje odzivnosti mam ter
velikega števila merjenih spremenljivk. V M2 smo v raziskavo vključili raz-
redničarke (N = 87) in vzgojiteljice (nimamo podatka o njihovem številu).
V M4 smo v raziskavo vključili razredničarke (N = 90) ter učiteljice v po-
daljšanem bivanju oziroma jutranjem varstvu (nimamo podatka o njiho-
vem številu). Večina (78 %) otrok je imela isto razredničarko pri vseh mer-
jenjih.
Pripomočki
V raziskavi smo zbirali podatke z metodo več ocenjevalcev, in sicer s po-
močjo vprašalnikov, pa tudi z individualnimi preizkusi z otroki. V raziska-
vi so sodelovale mame, ki so izpolnile pet vprašalnikov, vzgojiteljice in uči-
teljice v podaljšanem bivanju (PB) oziroma jutranjem varstvu (JV), ki so
izpolnile po en vprašalnik, ter razredničarke, ki so izpolnile dva vprašal-
nika (če otrok ni bil vključen niti v PB niti v JV so izpolnile tri). S pomoč-
jo usposobljenih testatork smo z individualnimi srečanji z otroki zbrali po-
datke pri sedmih preizkusih.
V M1 so mame izpolnile sklop vprašalnikov, ki so se nanašali nanje
in na njihovo vedenje (Lestvica optimizma, Lestvica depresivnega razpolo-
ženja, Lestvica samospoštovanja, Vprašalnik zadovoljstva z življenjem ter
Vprašalnik družinskega okolja II). Prevode prvih štirih vprašalnikov smo
s pomočjo dveh prevajalcev ter ekspertnega mnenja psihologinje pripravi-
li v okviru pričujoče raziskave (Vidmar 2006). Mame so odgovorile tudi na
dve demografski vprašanji, in sicer so navedle svojo izobrazbo (stopnjo iz-
obrazbe ter leta šolanja) ter jezik, ki ga najpogosteje govorijo doma.
61
