Page 64 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 64
vedenjske težave in učna uspešnost
Vprašalnik družinskega okolja II (VDO-II)
VDO-II (Zupančič in Kavčič 2005a) je samoocenjevalni vprašalnik za star-
še, namenjen odkrivanju individualnih razlik v starševskih socializacijskih
postopkih, ki so reprezentativni med starši otrok v slovenskem kulturnem
okolju (ekološka veljavnost). Poleg tega meri tudi načine in pogostnost star-
ševskega spodbujanja spoznavnega razvoja otrok in izražanje naklonjeno-
sti do otrok. Delno temelji na tujem merskem pripomočku HOME, ki smo
ga že omenili v uvodu, in različnih drugih vprašalnikih, ki merijo staršev-
sko odzivanje na otroka v procesu socializacije. VDO-II je namenjen star-
šem otrok v srednjem otroštvu in vsebuje 53 postavk; mame ciljnih otrok
so za vsako postavko na 6-stopenjski lestvici ocenile (od 1 = nikoli ali skoraj
nikoli do 6 = zelo pogosto ali vedno), kako pogosto velja zanje. Postavke tvo-
rijo štiri dimenzije; višji rezultat (povprečje preko postavk) pri posamezni
dimenziji kaže na pogostejše vedenje, ki ga zajema ta dimenzija. Dimenzijo
avtoritativnost tvori 22 postavk, ki se nanašajo na induktivne (razlagalne)
in nagrajevalne disciplinske tehnike, postavljanje meja otroku, odzivnost
in naklonjenost, dogovarjanje s partnerjem o tehnikah discipliniranja. Di-
menzijo neučinkovit nadzor sestavlja 8 postavk, ki se nanašajo na nedosle-
dno postavljanje pravil in zahtev otroku ter nevztrajanje na njih, dolgotraj-
no pogajanje z otrokom in na to, da otrok lahko počne, kar želi. Dimenzija
uveljavljanje moči, ki jo meri 11 postavk, se nanaša na uporabo moči (teles-
na ali besedna kazen), odtegnitev naklonjenosti in privilegijev, spodbujanje
otroka, da uboga takoj in brez spraševanja. Zadnja dimenzija – spodbuja-
nje otroka (12 postavk) se nanaša na spodbujanje spoznavanja prostorsko-
-časovnih odnosov, dojemanja pojmov v naravi, poleg tega pa se nanaša
tudi na izraze ljubezni in naklonjenosti do otroka. Notranja zanesljivost
(Cronbachov alfa) štirih dimenzij je znašala od 0,72 do 0,91 za ocene mam
ter od 0,67 do 0,92 za ocene očetov (Zupančič 2006); v pričujoči raziskavi je
znašala od 0,72 do 0,89 (za ocene mam). Skladnost med ocenami mamam
in očetov je bila zmerno visoka, dimenzije starševstva pa so bile med se-
boj razmeroma neodvisne, z izjemo avtoritativnega starševstva, ki se je vi-
soko povezoval s spodbujanjem spoznavnega razvoja, neučinkovit nadzor
pa se je zmerno povezoval z uveljavljanjem moči (Zupančič 2006). Stabil-
nost dimenzij starševstva v triletnem časovnem intervalu je bila za ocene
mam zmerno visoka, za ocene očetov pa nekoliko nižja (Zupančič in Kav-
čič 2007a). Dimenzije imajo zadovoljivo konstruktno in vprašljivo kriterij-
sko veljavnost; v nekaterih analizah sicer posamezne dimenzije pomembno
prispevajo k pojasnjevanju različnih kriterijskih spremenljivk (npr. social-
64
Vprašalnik družinskega okolja II (VDO-II)
VDO-II (Zupančič in Kavčič 2005a) je samoocenjevalni vprašalnik za star-
še, namenjen odkrivanju individualnih razlik v starševskih socializacijskih
postopkih, ki so reprezentativni med starši otrok v slovenskem kulturnem
okolju (ekološka veljavnost). Poleg tega meri tudi načine in pogostnost star-
ševskega spodbujanja spoznavnega razvoja otrok in izražanje naklonjeno-
sti do otrok. Delno temelji na tujem merskem pripomočku HOME, ki smo
ga že omenili v uvodu, in različnih drugih vprašalnikih, ki merijo staršev-
sko odzivanje na otroka v procesu socializacije. VDO-II je namenjen star-
šem otrok v srednjem otroštvu in vsebuje 53 postavk; mame ciljnih otrok
so za vsako postavko na 6-stopenjski lestvici ocenile (od 1 = nikoli ali skoraj
nikoli do 6 = zelo pogosto ali vedno), kako pogosto velja zanje. Postavke tvo-
rijo štiri dimenzije; višji rezultat (povprečje preko postavk) pri posamezni
dimenziji kaže na pogostejše vedenje, ki ga zajema ta dimenzija. Dimenzijo
avtoritativnost tvori 22 postavk, ki se nanašajo na induktivne (razlagalne)
in nagrajevalne disciplinske tehnike, postavljanje meja otroku, odzivnost
in naklonjenost, dogovarjanje s partnerjem o tehnikah discipliniranja. Di-
menzijo neučinkovit nadzor sestavlja 8 postavk, ki se nanašajo na nedosle-
dno postavljanje pravil in zahtev otroku ter nevztrajanje na njih, dolgotraj-
no pogajanje z otrokom in na to, da otrok lahko počne, kar želi. Dimenzija
uveljavljanje moči, ki jo meri 11 postavk, se nanaša na uporabo moči (teles-
na ali besedna kazen), odtegnitev naklonjenosti in privilegijev, spodbujanje
otroka, da uboga takoj in brez spraševanja. Zadnja dimenzija – spodbuja-
nje otroka (12 postavk) se nanaša na spodbujanje spoznavanja prostorsko-
-časovnih odnosov, dojemanja pojmov v naravi, poleg tega pa se nanaša
tudi na izraze ljubezni in naklonjenosti do otroka. Notranja zanesljivost
(Cronbachov alfa) štirih dimenzij je znašala od 0,72 do 0,91 za ocene mam
ter od 0,67 do 0,92 za ocene očetov (Zupančič 2006); v pričujoči raziskavi je
znašala od 0,72 do 0,89 (za ocene mam). Skladnost med ocenami mamam
in očetov je bila zmerno visoka, dimenzije starševstva pa so bile med se-
boj razmeroma neodvisne, z izjemo avtoritativnega starševstva, ki se je vi-
soko povezoval s spodbujanjem spoznavnega razvoja, neučinkovit nadzor
pa se je zmerno povezoval z uveljavljanjem moči (Zupančič 2006). Stabil-
nost dimenzij starševstva v triletnem časovnem intervalu je bila za ocene
mam zmerno visoka, za ocene očetov pa nekoliko nižja (Zupančič in Kav-
čič 2007a). Dimenzije imajo zadovoljivo konstruktno in vprašljivo kriterij-
sko veljavnost; v nekaterih analizah sicer posamezne dimenzije pomembno
prispevajo k pojasnjevanju različnih kriterijskih spremenljivk (npr. social-
64
