Page 67 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 67
metoda za vzdolžno r azisk avo
Preizkus temeljnih kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo (PIPS)
V M1 in M3 smo uporabili PIPS (Vidmar in Zupančič 2006a, 2007b; iz-
virnik Performance indicators in primary schools: On-entry baseline as-
sessment, ki poleg začetnega preizkusa obsega tudi Follow-up in Extension
material, CEM Centre 2005a, b, c), ki meri nekatere temeljne kompeten-
tnosti prvošolcev. Podrobnosti o postopku prevoda in priredbe preizku-
sa ter rezultati pilotne raziskave so že bili objavljeni (Vidmar in Zupan-
čič 2006b, 2008; Zupančič in Vidmar 2010). Slovenska različica začetnega
preizkusa PIPS je sestavljena iz treh delov, za spremljanje napredka otrok v
prvem letu šolanja (ob koncu prvega ali začetku drugega razreda) pa lahko
uporabljamo še Dodatek. Prvi del meri zgodnjo pismenost oziroma jezikov-
ne/predbralne kompetentnosti (PIPS-P) in vsebuje naslednje naloge: pisa-
nje, besedni zaklad, bralni »pojmi« (npr. pokaži črko, besedo, začetek stav-
ka ipd.), zavedanje fonetičnih pravil (ponavljanje in rimanje), poznavanje
črk in prepoznavanje besed. Dosežki pri nekaterih nalogah se lahko obrav-
navajo tudi samostojno (npr. besedni zaklad, zavedanje fonetičnih pravil).
Drugi del meri računske pojme in spretnosti (matematične/števne kompe-
tentnosti; PIPS-M) in vsebuje naslednje naloge: štetje, seštevanje – odšte-
vanje in prepoznavanje števil. Tretji del vsebuje dodatne zahtevnejše nalo-
ge tako s področja jezika (naloge branja) kot matematike, pa tudi vprašalnik
stališč do različnih dejavnosti (npr. poslušanje zgodbic, štetje, igranje na
igrišču; PIPS-S). Tretji del smo uporabili le, če je otrok pravilno odgovoril
na določene naloge v prvem oziroma drugem delu. Otrokov dosežek smo
izračunali v skladu s teorijo odgovora na postavko kot dosežek v enopara-
metrskem modelu, ki upošteva le težavnost postavk (t. i. Raschev model;
Bond in Fox 2001), in sicer ločeno za zgodnjo pismenost (upoštevajoč doda-
tne naloge iz tretjega dela), računske pojme in spretnosti (upoštevajoč do-
datne naloge iz tretjega dela) in stališča.
Slovenski preizkus je sestavljen v obliki knjižice (izvirnik je v obliki
knjižice ali na zgoščenki), na levi strani so navodila za izvajalca, na desni pa
sličice, ki jih uporabljamo pri izvedbi. Preizkus je potrebno izvesti indivi-
dualno v prvih sedmih tednih po všolanju, ob ustreznem usposabljanju ga
lahko izvede tudi učiteljica sama. V okviru raziskave smo preizkus izved-
li tako ob všolanju (M1) kot tudi ob začetku drugega razreda (M3), vendar
bomo obravnavali le podatke, pridobljene v M1. Izvedba z enim otrokom
je trajala od 10 do 25 minut. Preizkus se je izvajal po načelu »stop pravil«
(adaptivno); vsaka naloga je bila sestavljena iz več podnalog enakega tipa,
ki so po težavnosti naraščale – z nalogo smo prenehali, ko je otrok dosegel
67
Preizkus temeljnih kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo (PIPS)
V M1 in M3 smo uporabili PIPS (Vidmar in Zupančič 2006a, 2007b; iz-
virnik Performance indicators in primary schools: On-entry baseline as-
sessment, ki poleg začetnega preizkusa obsega tudi Follow-up in Extension
material, CEM Centre 2005a, b, c), ki meri nekatere temeljne kompeten-
tnosti prvošolcev. Podrobnosti o postopku prevoda in priredbe preizku-
sa ter rezultati pilotne raziskave so že bili objavljeni (Vidmar in Zupan-
čič 2006b, 2008; Zupančič in Vidmar 2010). Slovenska različica začetnega
preizkusa PIPS je sestavljena iz treh delov, za spremljanje napredka otrok v
prvem letu šolanja (ob koncu prvega ali začetku drugega razreda) pa lahko
uporabljamo še Dodatek. Prvi del meri zgodnjo pismenost oziroma jezikov-
ne/predbralne kompetentnosti (PIPS-P) in vsebuje naslednje naloge: pisa-
nje, besedni zaklad, bralni »pojmi« (npr. pokaži črko, besedo, začetek stav-
ka ipd.), zavedanje fonetičnih pravil (ponavljanje in rimanje), poznavanje
črk in prepoznavanje besed. Dosežki pri nekaterih nalogah se lahko obrav-
navajo tudi samostojno (npr. besedni zaklad, zavedanje fonetičnih pravil).
Drugi del meri računske pojme in spretnosti (matematične/števne kompe-
tentnosti; PIPS-M) in vsebuje naslednje naloge: štetje, seštevanje – odšte-
vanje in prepoznavanje števil. Tretji del vsebuje dodatne zahtevnejše nalo-
ge tako s področja jezika (naloge branja) kot matematike, pa tudi vprašalnik
stališč do različnih dejavnosti (npr. poslušanje zgodbic, štetje, igranje na
igrišču; PIPS-S). Tretji del smo uporabili le, če je otrok pravilno odgovoril
na določene naloge v prvem oziroma drugem delu. Otrokov dosežek smo
izračunali v skladu s teorijo odgovora na postavko kot dosežek v enopara-
metrskem modelu, ki upošteva le težavnost postavk (t. i. Raschev model;
Bond in Fox 2001), in sicer ločeno za zgodnjo pismenost (upoštevajoč doda-
tne naloge iz tretjega dela), računske pojme in spretnosti (upoštevajoč do-
datne naloge iz tretjega dela) in stališča.
Slovenski preizkus je sestavljen v obliki knjižice (izvirnik je v obliki
knjižice ali na zgoščenki), na levi strani so navodila za izvajalca, na desni pa
sličice, ki jih uporabljamo pri izvedbi. Preizkus je potrebno izvesti indivi-
dualno v prvih sedmih tednih po všolanju, ob ustreznem usposabljanju ga
lahko izvede tudi učiteljica sama. V okviru raziskave smo preizkus izved-
li tako ob všolanju (M1) kot tudi ob začetku drugega razreda (M3), vendar
bomo obravnavali le podatke, pridobljene v M1. Izvedba z enim otrokom
je trajala od 10 do 25 minut. Preizkus se je izvajal po načelu »stop pravil«
(adaptivno); vsaka naloga je bila sestavljena iz več podnalog enakega tipa,
ki so po težavnosti naraščale – z nalogo smo prenehali, ko je otrok dosegel
67
