Page 71 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 71
metoda za vzdolžno r azisk avo
ocenjevalec je kodiral vse posnetke, drugi ocenjevalec pa 26 % posnetkov,
zanesljivost med ocenjevalcema (ICC oziroma koeficient intraklasne kore-
lacije) je znašala 0,98. Otrokov rezultat pri nalogi je predstavljal delež časa,
ko je vztrajal pri sestavljanju (pri večini otrok je šlo za delež časa od pet mi-
nut). Konstruktna in kriterijska veljavnost sta zadovoljivi (Eisenberg et al.
2000, 2003; Eisenberg, Cumberland et al. 2001; Eisenberg, Gershoff et al.
2001; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Eisenberg, Zhou et al. 2005), čeprav
je slednja pogosto razvidna le posredno (vztrajanje pri sestavljanju je upo-
rabljen le kot eden od označevalcev samouravnavanja oziroma prizadevne-
ga nadzora, ki napoveduje ostale latentne spremenljivke v modelu).
Sklop zgoraj navedenih šestih preizkusov (opisani so pod točkami
2.2.9 in 2.2.10.) smo na šoli z vsakim otrokom individualno izvedli v M2.
Izvedba z enim otrokom je trajala približno 30 minut. Preizkus PIPS smo
na šoli z vsakim otrokom individualno izvedli v M1 in M3.
Postopek
V šolskem letu pred pričetkom zbiranja podatkov smo k sodelovanju pisno
povabili naključno izbrane šole s celotne Slovenije. Na šole, ki so soglašale
s sodelovanjem v raziskavi, smo nato februarja oziroma v času vpisovanja
bodočih prvošolcev poslali posebne anketne dopise za starše. V njih smo
starše seznanili z raziskavo ter jih prosili, da v namen sestave vzorca odgo-
vorijo na vprašanja v priloženi anketi – vprašanja so se nanašala na otroko-
vo vključenost v vrtec. Posredovanje želenih podatkov ni pomenilo soglasja
za sodelovanje v raziskavi. Na podlagi vrnjenih anket smo nato v raziskavo
povabili tiste bodoče prvošolce (in njihove mame), ki so ustrezali enemu od
treh kriterijev vključenosti v vrtec (opisani so v razdelku 2.1). V kolikor sta
bila potencialna udeleženca dvojčka oziroma dvojčiči, smo v vzorec izbra-
li le enega. Starši so soglasja, v katerih smo razložili namen, vsebino in po-
tek raziskave, prejeli in podpisali na zadnjem roditeljskem sestanku pred
pričetkom pouka (med marcem in avgustom) oziroma septembra, takoj po
pričetku pouka. Pisno soglasje je dalo približno 70 % staršev.
Takoj po pričetku šolskega leta (M1) so se posebej usposobljene testa-
torke s koordinatorkami na šolah dogovorile za prvi termin izvajanja indi-
vidualnega dela z otroki. Delo je vedno potekalo na šoli z vsakim otrokom
posebej v ločenem mirnem prostoru (med ali po pouku). Poleg tega so ko-
ordinatorke po pošti prejele kuverte z vprašalniki za mame (skupaj z navo-
dili za izpolnjevanje), ki so jih preko razredničark posredovale mamam. Te
so izpolnjene vprašalnike v zalepljenih kuvertah vrnile v približno dveh te-
71
ocenjevalec je kodiral vse posnetke, drugi ocenjevalec pa 26 % posnetkov,
zanesljivost med ocenjevalcema (ICC oziroma koeficient intraklasne kore-
lacije) je znašala 0,98. Otrokov rezultat pri nalogi je predstavljal delež časa,
ko je vztrajal pri sestavljanju (pri večini otrok je šlo za delež časa od pet mi-
nut). Konstruktna in kriterijska veljavnost sta zadovoljivi (Eisenberg et al.
2000, 2003; Eisenberg, Cumberland et al. 2001; Eisenberg, Gershoff et al.
2001; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Eisenberg, Zhou et al. 2005), čeprav
je slednja pogosto razvidna le posredno (vztrajanje pri sestavljanju je upo-
rabljen le kot eden od označevalcev samouravnavanja oziroma prizadevne-
ga nadzora, ki napoveduje ostale latentne spremenljivke v modelu).
Sklop zgoraj navedenih šestih preizkusov (opisani so pod točkami
2.2.9 in 2.2.10.) smo na šoli z vsakim otrokom individualno izvedli v M2.
Izvedba z enim otrokom je trajala približno 30 minut. Preizkus PIPS smo
na šoli z vsakim otrokom individualno izvedli v M1 in M3.
Postopek
V šolskem letu pred pričetkom zbiranja podatkov smo k sodelovanju pisno
povabili naključno izbrane šole s celotne Slovenije. Na šole, ki so soglašale
s sodelovanjem v raziskavi, smo nato februarja oziroma v času vpisovanja
bodočih prvošolcev poslali posebne anketne dopise za starše. V njih smo
starše seznanili z raziskavo ter jih prosili, da v namen sestave vzorca odgo-
vorijo na vprašanja v priloženi anketi – vprašanja so se nanašala na otroko-
vo vključenost v vrtec. Posredovanje želenih podatkov ni pomenilo soglasja
za sodelovanje v raziskavi. Na podlagi vrnjenih anket smo nato v raziskavo
povabili tiste bodoče prvošolce (in njihove mame), ki so ustrezali enemu od
treh kriterijev vključenosti v vrtec (opisani so v razdelku 2.1). V kolikor sta
bila potencialna udeleženca dvojčka oziroma dvojčiči, smo v vzorec izbra-
li le enega. Starši so soglasja, v katerih smo razložili namen, vsebino in po-
tek raziskave, prejeli in podpisali na zadnjem roditeljskem sestanku pred
pričetkom pouka (med marcem in avgustom) oziroma septembra, takoj po
pričetku pouka. Pisno soglasje je dalo približno 70 % staršev.
Takoj po pričetku šolskega leta (M1) so se posebej usposobljene testa-
torke s koordinatorkami na šolah dogovorile za prvi termin izvajanja indi-
vidualnega dela z otroki. Delo je vedno potekalo na šoli z vsakim otrokom
posebej v ločenem mirnem prostoru (med ali po pouku). Poleg tega so ko-
ordinatorke po pošti prejele kuverte z vprašalniki za mame (skupaj z navo-
dili za izpolnjevanje), ki so jih preko razredničark posredovale mamam. Te
so izpolnjene vprašalnike v zalepljenih kuvertah vrnile v približno dveh te-
71
