Page 68 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 68
vedenjske težave in učna uspešnost
določeno število napačnih odgovorov na podnalogah. Odgovore smo be-
ležili na posebne odgovorne liste. Izvirni preizkus ima na ravni posame-
znih sklopov in njihovega seštevka zadovoljivo retestno zanesljivost (0,90
do 0,98; CEM Centre 2001; Tymms, Merrell in Jones 2004) ter kriterijsko
veljavnost, saj PIPS dosežki pomembno vzdolžno napovedujejo učne do-
sežke (Tymms 1999; Tymms 2001; Tymms, Merrell, Henderson, Albone, in
Jones 2007). Notranja zanesljivost (Cronbachov alfa) slovenske različice je
znašala 0,97 oziroma 0,93 za zgodnjo pismenost oziroma računske pojme
in spretnosti (skupaj z zahtevnejšimi nalogami iz tretjega dela); zanesljivost
vprašalnika stališč je znašala 0,55. Konstruktno veljavnost preizkusa pod-
pirajo vzdolžne korelacije med dosežki na preizkusu in nekaterimi osebno-
stnimi potezami otrok (Zupančič in Vidmar 2010), kriterijsko pa pomemb-
na vzdolžna napoved učnih dosežkov na podlagi PIPS dosežkov (Vidmar
in Zupančič 2008).
Barvne progresivne matrice (CPM)
CPM (Raven, Raven in Court 1999) vsebujejo tri nize po 12 nalog, ki meri-
jo splošno nebesedno spoznavno sposobnost pri otrocih, mlajših od 11 let.
Vsaka naloga je sestavljena iz matrice vzorca delov. Pri vsaki matrici en
del v vzorcu manjka. Otrok je imel na voljo šest različnih izbir (izbiral je
med šestimi deli vzorca), eden izmed njih je pravilno dopolnil manjka-
joči del vzorca matrice. Otroka smo prosili, da najde del, za katerega mis-
li, da je pravilen. Stopnja težavnosti nalog se je v preizkusu postopno pov-
ečevala, končni otrokov dosežek pa je predstavljal skupno število pravilnih
odgovorov (višji rezultat je pomenil višjo nebesedno spoznavno sposobnost
pri posamezniku). Zanesljivost CPM v otroštvu po metodi enakih polovic
ter retestna zanesljivost sta bili ustrezni (Raven et al. 1999), v pričujoči ra-
ziskavi je prva (Guttmanov koeficient) znašala 0,73. Notranja zanesljivost
preizkusa je bila pri slovenskih otrocih ustrezna od njihovega petega leta
dalje (Sočan, Kavčič in Zupančič 2008; Zupančič in Kavčič 2007a). Rezul-
tati pri CPM so se zmerno visoko povezovali z dosežki pri preizkusu pri-
marnih sposobnosti, veljavnost pa se je povečevala s starostjo otrok (Raven
et al. 1999). Poleg tega so rezultati pri CPM vzdolžno in sočasno pomem-
bno napovedovali doseganje standardov znanja pri predmetih slovenšči-
na, matematika in spoznavanje okolja (Zupančič in Kavčič 2007a). V Slo-
veniji imamo norme za otroke, stare 5;9 let in več (Raven et al. 1999); srednji
dosežek otrok, ki so sodelovali v pričujoči raziskavi, je odgovarjal vrednos-
68
določeno število napačnih odgovorov na podnalogah. Odgovore smo be-
ležili na posebne odgovorne liste. Izvirni preizkus ima na ravni posame-
znih sklopov in njihovega seštevka zadovoljivo retestno zanesljivost (0,90
do 0,98; CEM Centre 2001; Tymms, Merrell in Jones 2004) ter kriterijsko
veljavnost, saj PIPS dosežki pomembno vzdolžno napovedujejo učne do-
sežke (Tymms 1999; Tymms 2001; Tymms, Merrell, Henderson, Albone, in
Jones 2007). Notranja zanesljivost (Cronbachov alfa) slovenske različice je
znašala 0,97 oziroma 0,93 za zgodnjo pismenost oziroma računske pojme
in spretnosti (skupaj z zahtevnejšimi nalogami iz tretjega dela); zanesljivost
vprašalnika stališč je znašala 0,55. Konstruktno veljavnost preizkusa pod-
pirajo vzdolžne korelacije med dosežki na preizkusu in nekaterimi osebno-
stnimi potezami otrok (Zupančič in Vidmar 2010), kriterijsko pa pomemb-
na vzdolžna napoved učnih dosežkov na podlagi PIPS dosežkov (Vidmar
in Zupančič 2008).
Barvne progresivne matrice (CPM)
CPM (Raven, Raven in Court 1999) vsebujejo tri nize po 12 nalog, ki meri-
jo splošno nebesedno spoznavno sposobnost pri otrocih, mlajših od 11 let.
Vsaka naloga je sestavljena iz matrice vzorca delov. Pri vsaki matrici en
del v vzorcu manjka. Otrok je imel na voljo šest različnih izbir (izbiral je
med šestimi deli vzorca), eden izmed njih je pravilno dopolnil manjka-
joči del vzorca matrice. Otroka smo prosili, da najde del, za katerega mis-
li, da je pravilen. Stopnja težavnosti nalog se je v preizkusu postopno pov-
ečevala, končni otrokov dosežek pa je predstavljal skupno število pravilnih
odgovorov (višji rezultat je pomenil višjo nebesedno spoznavno sposobnost
pri posamezniku). Zanesljivost CPM v otroštvu po metodi enakih polovic
ter retestna zanesljivost sta bili ustrezni (Raven et al. 1999), v pričujoči ra-
ziskavi je prva (Guttmanov koeficient) znašala 0,73. Notranja zanesljivost
preizkusa je bila pri slovenskih otrocih ustrezna od njihovega petega leta
dalje (Sočan, Kavčič in Zupančič 2008; Zupančič in Kavčič 2007a). Rezul-
tati pri CPM so se zmerno visoko povezovali z dosežki pri preizkusu pri-
marnih sposobnosti, veljavnost pa se je povečevala s starostjo otrok (Raven
et al. 1999). Poleg tega so rezultati pri CPM vzdolžno in sočasno pomem-
bno napovedovali doseganje standardov znanja pri predmetih slovenšči-
na, matematika in spoznavanje okolja (Zupančič in Kavčič 2007a). V Slo-
veniji imamo norme za otroke, stare 5;9 let in več (Raven et al. 1999); srednji
dosežek otrok, ki so sodelovali v pričujoči raziskavi, je odgovarjal vrednos-
68
