Page 60 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 60
vedenjske težave in učna uspešnost
naključno izbrali 50 šol, in sicer tako da so bile v vzorcu reprezentativno za-
stopane šole glede na velikost in regijo. Od izbranih 50 šol jih 8 ni želelo so-
delovati v raziskavi, zato smo zanje izbrali nadomestne šole. V nadaljevanju
raziskave se je izkazalo, da na osmih šolah ni bilo prvošolcev, ki bi ustrezali
vključitvenemu kriteriju (tj. pred vstopom v šolo niso obiskovali vrtca), dve
šoli nista več želeli sodelovati, na eni pa starši niso dali soglasja za otrokovo
sodelovanje. Tako je bilo v končnem vzorcu šol v prvem zbiranju podatkov
39 slovenskih osnovnih šol, od tega je bilo na 17 šolah vključenih tudi 23 po-
družnic. V zadnjem zbiranju podatkov dve leti kasneje je zaradi prešolanja
vključenih otrok v raziskavi sodelovalo 42 osnovnih šol.
Na izbranih šolah smo na drugi stopnji vzorčenja izbrali vse prvošol-
ce, ki pred vstopom v šolo niso obiskovali nobenega izmed programov vrt-
ca. Na 18 šolah pa smo poleg teh izbrali tudi vse prvošolce, ki so pred vsto-
pom v šolo vrtec obiskovali neprekinjeno (nobena odsotnost ni bila daljša
od treh mesecev) bodisi (1) od tretjega leta (po razvojno analitskih teorijah
naj bi takrat končali proces separacije in individualizacije ter dosegli kon-
stantnost objekta s ponotranjanjem in asimilacijo lastnosti objekta, Praper
1999) bodisi (2) od prvega leta starosti dalje (vključeni v vrtec takoj, ko so
bili po Zakonu o vrtcih (1996) za to dovolj stari). Da bomo na nekaterih šo-
lah vzorčili le učence, ki niso obiskovali vrtca (ne pa tudi tistih, ki so vrtec
obiskovali od prvega oziroma tretjega leta starosti dalje), smo se odločili,
ker smo želeli, da bi bilo v vseh treh skupinah glede na vključenost v vrtec
približno enako število otrok; upoštevajoč podatke o stalnem porastu de-
leža vključenosti slovenskih otrok v vrtce (Zupančič in Kavčič 2007a), smo
pričakovali, da je otrok, ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, več in
jih je zato potrebno vzorčiti na manj šolah. Podatek o vključenosti otroka v
vrtec so podali otrokovi starši.
Otroke, za katere smo pridobili pisno soglasje staršev, smo spremlja-
li dve leti v štirih časovnih točkah: ob začetku prvega razreda (merjenje 1;
M1), ob zaključku prvega razreda (M2), ob začetku drugega razreda (M3)
ter ob zaključku drugega razreda (M4). Ob pričetku (M1) je bilo v raziska-
vo vključenih 328 prvošolcev, starih od 69 do 89 mesecev (M = 74,56; SD =
3,63), v M2 sedem do osem mesecev kasneje jih je bilo vključenih 325 (76 do
96 mesecev; M = 82,72; SD = 3,67). V M3 je bilo vključenih 324 drugošolcev,
starih od 80 do 99 mesecev (M = 86,32; SD = 3,57) ter v M4 osem mesecev
skali šolo, ki je imela glede na kumulativni seštevek učenca s to zaporedno številko.
Ta korak smo ponavljali, dokler nismo določili vseh 50 šol. Vsaka šola je imela tudi
dve nadomestni šoli, in sicer zgornjo in spodnjo s seznama.
60
naključno izbrali 50 šol, in sicer tako da so bile v vzorcu reprezentativno za-
stopane šole glede na velikost in regijo. Od izbranih 50 šol jih 8 ni želelo so-
delovati v raziskavi, zato smo zanje izbrali nadomestne šole. V nadaljevanju
raziskave se je izkazalo, da na osmih šolah ni bilo prvošolcev, ki bi ustrezali
vključitvenemu kriteriju (tj. pred vstopom v šolo niso obiskovali vrtca), dve
šoli nista več želeli sodelovati, na eni pa starši niso dali soglasja za otrokovo
sodelovanje. Tako je bilo v končnem vzorcu šol v prvem zbiranju podatkov
39 slovenskih osnovnih šol, od tega je bilo na 17 šolah vključenih tudi 23 po-
družnic. V zadnjem zbiranju podatkov dve leti kasneje je zaradi prešolanja
vključenih otrok v raziskavi sodelovalo 42 osnovnih šol.
Na izbranih šolah smo na drugi stopnji vzorčenja izbrali vse prvošol-
ce, ki pred vstopom v šolo niso obiskovali nobenega izmed programov vrt-
ca. Na 18 šolah pa smo poleg teh izbrali tudi vse prvošolce, ki so pred vsto-
pom v šolo vrtec obiskovali neprekinjeno (nobena odsotnost ni bila daljša
od treh mesecev) bodisi (1) od tretjega leta (po razvojno analitskih teorijah
naj bi takrat končali proces separacije in individualizacije ter dosegli kon-
stantnost objekta s ponotranjanjem in asimilacijo lastnosti objekta, Praper
1999) bodisi (2) od prvega leta starosti dalje (vključeni v vrtec takoj, ko so
bili po Zakonu o vrtcih (1996) za to dovolj stari). Da bomo na nekaterih šo-
lah vzorčili le učence, ki niso obiskovali vrtca (ne pa tudi tistih, ki so vrtec
obiskovali od prvega oziroma tretjega leta starosti dalje), smo se odločili,
ker smo želeli, da bi bilo v vseh treh skupinah glede na vključenost v vrtec
približno enako število otrok; upoštevajoč podatke o stalnem porastu de-
leža vključenosti slovenskih otrok v vrtce (Zupančič in Kavčič 2007a), smo
pričakovali, da je otrok, ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, več in
jih je zato potrebno vzorčiti na manj šolah. Podatek o vključenosti otroka v
vrtec so podali otrokovi starši.
Otroke, za katere smo pridobili pisno soglasje staršev, smo spremlja-
li dve leti v štirih časovnih točkah: ob začetku prvega razreda (merjenje 1;
M1), ob zaključku prvega razreda (M2), ob začetku drugega razreda (M3)
ter ob zaključku drugega razreda (M4). Ob pričetku (M1) je bilo v raziska-
vo vključenih 328 prvošolcev, starih od 69 do 89 mesecev (M = 74,56; SD =
3,63), v M2 sedem do osem mesecev kasneje jih je bilo vključenih 325 (76 do
96 mesecev; M = 82,72; SD = 3,67). V M3 je bilo vključenih 324 drugošolcev,
starih od 80 do 99 mesecev (M = 86,32; SD = 3,57) ter v M4 osem mesecev
skali šolo, ki je imela glede na kumulativni seštevek učenca s to zaporedno številko.
Ta korak smo ponavljali, dokler nismo določili vseh 50 šol. Vsaka šola je imela tudi
dve nadomestni šoli, in sicer zgornjo in spodnjo s seznama.
60
