Page 59 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 59
Metoda za vzdolžno raziskavo odnosa
med vedenjskimi težavami in učno
uspešnostjo ter izbranimi
napovedniki
Udeleženci
V raziskavi smo uporabili dvostopenjsko vzorčenje; na prvi stopnji smo
vzorčili osnovne šole po Sloveniji, na drugi pa otroke, ki so se vpisali v prvi
razred na teh šolah. Na podlagi podatkov o obsegu dejavnosti v osnovnih
šolah v šolskem letu 2005/06 (Register Ministrstva za šolstvo in šport – sep-
tember 2005, R. Ažbe, osebna komunikacija, 4. januar 20061), ki je vseboval
seznam vseh osnovnih šol v tekočem šolskem letu in število vpisanih učen-
cev na teh osnovnih šolah (skupaj z učenci na podružničnih šolah), smo
vsako od osnovnih šol razvrstili v 1 od 12 statističnih regij: Gorenjska, Gori-
ška, Jugovzhodna Slovenija, Koroška, Notranjsko-kraška, Obalno-kraška,
Osrednjeslovenska, Podravska, Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska ter
Zasavska (SURS, b. d.). Nato smo iz tega seznama s posebnim postopkom2
1 Danes je ta podatek na voljo na spletu (na spletni strani Ministrstva za šolstvo in
šport www.mss.gov.si pod povezavo Delovna področja, Osnovnošolsko izobraževa-
nje, Seznam OŠ v Sloveniji, Seznam osnovnih šol; pri vsaki šoli se nahaja povezava
Podatek o vpisu).
2 Šole s seznama smo razvrstili po regijah, nato pa smo šole znotraj regije razvrstili od
tiste z najmanj vpisanih učencev do tiste z največ vpisanih učencev. Število učencev
smo kumulativno seštevali. Nato smo izračunali interval vzorčenja (število učen-
cev v celotni populaciji/število šol, s katerih želimo vključiti učence v raziskavo =
167.969/50). Dobljeni interval smo pomnožili z nekim naključnim številom. Tako
dobljena vrednost je predstavljala izhodišče vzorčenja – poiskali smo šolo, ki je ime-
la glede na kumulativni seštevek učenca s to zaporedno številko. V naslednjem ko-
raku smo izhodiščni vrednosti vzorčenja prišteli interval vzorčenja in ponovno poi-
59
med vedenjskimi težavami in učno
uspešnostjo ter izbranimi
napovedniki
Udeleženci
V raziskavi smo uporabili dvostopenjsko vzorčenje; na prvi stopnji smo
vzorčili osnovne šole po Sloveniji, na drugi pa otroke, ki so se vpisali v prvi
razred na teh šolah. Na podlagi podatkov o obsegu dejavnosti v osnovnih
šolah v šolskem letu 2005/06 (Register Ministrstva za šolstvo in šport – sep-
tember 2005, R. Ažbe, osebna komunikacija, 4. januar 20061), ki je vseboval
seznam vseh osnovnih šol v tekočem šolskem letu in število vpisanih učen-
cev na teh osnovnih šolah (skupaj z učenci na podružničnih šolah), smo
vsako od osnovnih šol razvrstili v 1 od 12 statističnih regij: Gorenjska, Gori-
ška, Jugovzhodna Slovenija, Koroška, Notranjsko-kraška, Obalno-kraška,
Osrednjeslovenska, Podravska, Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska ter
Zasavska (SURS, b. d.). Nato smo iz tega seznama s posebnim postopkom2
1 Danes je ta podatek na voljo na spletu (na spletni strani Ministrstva za šolstvo in
šport www.mss.gov.si pod povezavo Delovna področja, Osnovnošolsko izobraževa-
nje, Seznam OŠ v Sloveniji, Seznam osnovnih šol; pri vsaki šoli se nahaja povezava
Podatek o vpisu).
2 Šole s seznama smo razvrstili po regijah, nato pa smo šole znotraj regije razvrstili od
tiste z najmanj vpisanih učencev do tiste z največ vpisanih učencev. Število učencev
smo kumulativno seštevali. Nato smo izračunali interval vzorčenja (število učen-
cev v celotni populaciji/število šol, s katerih želimo vključiti učence v raziskavo =
167.969/50). Dobljeni interval smo pomnožili z nekim naključnim številom. Tako
dobljena vrednost je predstavljala izhodišče vzorčenja – poiskali smo šolo, ki je ime-
la glede na kumulativni seštevek učenca s to zaporedno številko. V naslednjem ko-
raku smo izhodiščni vrednosti vzorčenja prišteli interval vzorčenja in ponovno poi-
59
