Page 56 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 56
vedenjske težave in učna uspešnost
e) psihološke značilnosti mame merimo z dosežki na vprašalni-
kih optimizma (LOT-R), samospoštovanja (RSES), zadovoljstva
z življenjem (SWLS) in depresivnih teženj (LDT) (Brody et al.
2002);
f) značilnosti družinskega okolja merimo z dosežki na štirih di-
menzijah VDO-II; tj. avtoritativnost, uveljavljanje moči, neučin-
kovit nadzor, spodbujanje razvoja (Zupančič 2006);
g) samouravnavanje merimo z dosežki na petih vedenjskih nalo-
gah; tj. počasna hoja, risanje kroga, risanje zvezde (vse tri naloge
Kochanska et al. 1996, 1997), sestavljanka (Eisenberg et al. 2000,
2003; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Eisenberg, Zhou et al. 2005)
in razvrščanje kart (Kirkham et al. 2003; Diamond in Kirkham
2005);
h) nebesedno inteligentnost merimo z dosežkom na CPM (Raven,
Raven in Court 1999);
2) Vedenjske težave in učna uspešnost sta v prvem in drugem razre-
du vzajemno povezana; otroci, ki imajo v prvem razredu manj
vedenj ponotranjenja in pozunanjenja, so v drugem razredu bolj
učno uspešni; ter obratno, otroci, ki so v prvem razredu učno
uspešnejši, kažejo v drugem razredu majo manj vedenj ponotra-
njenja in pozunanjenja. Predvidevamo namreč, da otroci, ki ima-
jo v prvem razredu manj vedenjskih težav, soustvarjajo bolj kon-
struktivno vzdušje za učenje v razredu, lažje prosijo za pomoč in
jo tudi prejmejo ter bolj učinkovito sledijo učnemu procesu, po-
sledično pa so lahko kasneje bolj učno uspešni. Obenem pričaku-
jemo, da zaradi težav na učnem področju v prvem razredu otro-
ci lahko doživljajo frustriranost, anksioznost ali dolgočasje, lahko
tudi stigmatiziranje s strani vrstnikov in nizko samopodobo, kar
lahko vodi v kasnejše vedenjske težave (bodisi agresivno vedenje
bodisi umik, osamljenost). Večina raziskovalcev je poročala pred-
vsem o vzdolžnem učinku vedenja pozunanjenja na učno uspeš-
nost (npr. Masten et al. 1995; Chen et al. 1997; medtem ko Welsh et
al. 2001 niso našli pomembnega učinka), medtem ko je bil učinek
vedenja ponotranjenja nepomemben (npr. Chen et al. 1997; Maug-
han et al. 2003). Glede obratne smeri učinka rezultati raziskav ka-
žejo, da so učinek na pozunanjenje ali ponotranjenje nekateri raz-
56
e) psihološke značilnosti mame merimo z dosežki na vprašalni-
kih optimizma (LOT-R), samospoštovanja (RSES), zadovoljstva
z življenjem (SWLS) in depresivnih teženj (LDT) (Brody et al.
2002);
f) značilnosti družinskega okolja merimo z dosežki na štirih di-
menzijah VDO-II; tj. avtoritativnost, uveljavljanje moči, neučin-
kovit nadzor, spodbujanje razvoja (Zupančič 2006);
g) samouravnavanje merimo z dosežki na petih vedenjskih nalo-
gah; tj. počasna hoja, risanje kroga, risanje zvezde (vse tri naloge
Kochanska et al. 1996, 1997), sestavljanka (Eisenberg et al. 2000,
2003; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Eisenberg, Zhou et al. 2005)
in razvrščanje kart (Kirkham et al. 2003; Diamond in Kirkham
2005);
h) nebesedno inteligentnost merimo z dosežkom na CPM (Raven,
Raven in Court 1999);
2) Vedenjske težave in učna uspešnost sta v prvem in drugem razre-
du vzajemno povezana; otroci, ki imajo v prvem razredu manj
vedenj ponotranjenja in pozunanjenja, so v drugem razredu bolj
učno uspešni; ter obratno, otroci, ki so v prvem razredu učno
uspešnejši, kažejo v drugem razredu majo manj vedenj ponotra-
njenja in pozunanjenja. Predvidevamo namreč, da otroci, ki ima-
jo v prvem razredu manj vedenjskih težav, soustvarjajo bolj kon-
struktivno vzdušje za učenje v razredu, lažje prosijo za pomoč in
jo tudi prejmejo ter bolj učinkovito sledijo učnemu procesu, po-
sledično pa so lahko kasneje bolj učno uspešni. Obenem pričaku-
jemo, da zaradi težav na učnem področju v prvem razredu otro-
ci lahko doživljajo frustriranost, anksioznost ali dolgočasje, lahko
tudi stigmatiziranje s strani vrstnikov in nizko samopodobo, kar
lahko vodi v kasnejše vedenjske težave (bodisi agresivno vedenje
bodisi umik, osamljenost). Večina raziskovalcev je poročala pred-
vsem o vzdolžnem učinku vedenja pozunanjenja na učno uspeš-
nost (npr. Masten et al. 1995; Chen et al. 1997; medtem ko Welsh et
al. 2001 niso našli pomembnega učinka), medtem ko je bil učinek
vedenja ponotranjenja nepomemben (npr. Chen et al. 1997; Maug-
han et al. 2003). Glede obratne smeri učinka rezultati raziskav ka-
žejo, da so učinek na pozunanjenje ali ponotranjenje nekateri raz-
56
