Page 55 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 55
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
zreda (M1; izobrazba mame, otrokove temeljne kompetentnosti, psihološke
značilnosti mame, značilnosti starševstva), nekatere pa ob koncu prvega
razreda (M2; otrokovo samouravnavanje, nebesedna inteligentnost). Upo-
rabili smo pristop več ocenjevalcev (mama, učiteljica, vzgojiteljica, indivi-
dualni preizkus z otrokom).
V zvezi z navedenimi problemi raziskave smo postavili naslednje hi-
poteze:
1) Latentne spremenljivke (konstrukte) dobro merimo z opazova-
nimi oziroma manifestnimi spremenljivkami (označevalci; ang.
marker)4,5, in sicer:
a) učno uspešnost v prvem razredu merimo z dosežki pri sloven-
ščini (SJK-1), matematiki (MAT-1) in spoznavanju okolja (SO-1)
(Zupančič 2006; Zupančič in Kavčič 2007b, 2008). Učno uspeš-
nost v drugem razredu merimo z dosežki pri slovenščini (SJK-2),
matematiki (MAT-2) in spoznavanju okolja (SO-2); ta sklop pri-
pomočkov je bil v pričujoči raziskavi uporabljen prvič.
b) vedenje ponotranjenja v prvem in drugem razredu merimo z
dosežki na negativnih polih štirih temeljnih lestvic SV-O; tj. po-
trtost, anksioznost, osamljenost in odvisnost (LaFreniere et al.
2001);
c) vedenje pozunanjenja v prvem in drugem razredu merimo z
dosežki na negativnih polih drugih štirih temeljnih lestvic SV-O;
tj. jeza, agresivnost, egoizem in nasprotovanje (LaFreniere et al.
2001);
d) temeljne kompetentnosti merimo z dosežki pri zgodnji pisme-
nosti, računskih pojmih in spretnostih ter stališčih, kot jih meri
PIPS (Vidmar in Zupančič 2006b, 2008; Zupančič in Vidmar
2010);
4 To lahko preverimo s konfirmatornimi faktorskimi analizami (KFA), vendar le za
konstrukte, ki smo jih merili z vsaj tremi označevalci. Za konstrukte, ki imajo po en
označevalec (tj. nebesedna inteligentnost), določimo nasičenost označevalca na ena
in določimo napako merjenja glede na njegovo zanesljivost (Maruyama 1998). Zara-
di preglednosti v hipotezi 1 navajamo vse konstrukte, ki smo jih uporabili v modelih
(in ne le tistih, za katere lahko naredimo KFA).
5 Izobrazba mame je ena izmed spremenljivk, ki jo obravnavamo v modelih, vendar
gre za manifestno spremenljivko, ki ne meri nobenega latentnega konstrukta, zato je
ne navajamo v hipotezi 1.
55
zreda (M1; izobrazba mame, otrokove temeljne kompetentnosti, psihološke
značilnosti mame, značilnosti starševstva), nekatere pa ob koncu prvega
razreda (M2; otrokovo samouravnavanje, nebesedna inteligentnost). Upo-
rabili smo pristop več ocenjevalcev (mama, učiteljica, vzgojiteljica, indivi-
dualni preizkus z otrokom).
V zvezi z navedenimi problemi raziskave smo postavili naslednje hi-
poteze:
1) Latentne spremenljivke (konstrukte) dobro merimo z opazova-
nimi oziroma manifestnimi spremenljivkami (označevalci; ang.
marker)4,5, in sicer:
a) učno uspešnost v prvem razredu merimo z dosežki pri sloven-
ščini (SJK-1), matematiki (MAT-1) in spoznavanju okolja (SO-1)
(Zupančič 2006; Zupančič in Kavčič 2007b, 2008). Učno uspeš-
nost v drugem razredu merimo z dosežki pri slovenščini (SJK-2),
matematiki (MAT-2) in spoznavanju okolja (SO-2); ta sklop pri-
pomočkov je bil v pričujoči raziskavi uporabljen prvič.
b) vedenje ponotranjenja v prvem in drugem razredu merimo z
dosežki na negativnih polih štirih temeljnih lestvic SV-O; tj. po-
trtost, anksioznost, osamljenost in odvisnost (LaFreniere et al.
2001);
c) vedenje pozunanjenja v prvem in drugem razredu merimo z
dosežki na negativnih polih drugih štirih temeljnih lestvic SV-O;
tj. jeza, agresivnost, egoizem in nasprotovanje (LaFreniere et al.
2001);
d) temeljne kompetentnosti merimo z dosežki pri zgodnji pisme-
nosti, računskih pojmih in spretnostih ter stališčih, kot jih meri
PIPS (Vidmar in Zupančič 2006b, 2008; Zupančič in Vidmar
2010);
4 To lahko preverimo s konfirmatornimi faktorskimi analizami (KFA), vendar le za
konstrukte, ki smo jih merili z vsaj tremi označevalci. Za konstrukte, ki imajo po en
označevalec (tj. nebesedna inteligentnost), določimo nasičenost označevalca na ena
in določimo napako merjenja glede na njegovo zanesljivost (Maruyama 1998). Zara-
di preglednosti v hipotezi 1 navajamo vse konstrukte, ki smo jih uporabili v modelih
(in ne le tistih, za katere lahko naredimo KFA).
5 Izobrazba mame je ena izmed spremenljivk, ki jo obravnavamo v modelih, vendar
gre za manifestno spremenljivko, ki ne meri nobenega latentnega konstrukta, zato je
ne navajamo v hipotezi 1.
55
