Page 57 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 57
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
iskovalci našli (npr. Welsh et al. 2001 za pozunanjenje; Maughan
et al. 2003 za ponotranjenje), nekateri pa ne (npr. Chen et al. 1997).
3) Spol moderira odnose med učno uspešnostjo in socialnim vede-
njem, in sicer pričakujemo, da so sočasne in vzdolžne povezave
med učno uspešnostjo in vedenjem ponotranjenja močnejše pri
deklicah (v primerjavi z dečki), poleg tega pričakujemo, da so po-
vezave z vedenjem pozunanjenja močnejše pri dečkih (v primer-
javi z deklicami). Podobno v svoji raziskavi ugotavljata Willcut in
Pennington (2000) ter delno tudi Masten in drugi (2005). Nada-
lje pričakujemo, da bo spol pomemben napovednik vedenjskih te-
žav, ne pa tudi učne uspešnosti, in sicer bo vedenje ponotranjenja
bolj izraženo pri deklicah, vedenje pozunanjenja pa pri dečkih.
4) Vključenost v vrtec (tri skupine: otrok ni bil vključen, vključen
tri leta – od tretjega leta starosti, vključen pet let – od prvega leta
starosti) pomembno prispeva k vedenjskim težavam in učni us-
pešnosti. Pričakujemo, da imajo otroci, ki so bili v vrtec nepreki-
njeno vključeni pet let, višjo učno uspešnost, kažejo več vedenja
pozunanjenja in manj vedenja pontoranjenja kot drugi dve skupi-
ni otrok.
5) Pomembni napovedniki učne uspešnosti so otrokove temelj-
ne kompetentnosti (npr. Vidmar in Zupančič 2008), nebesedna
inteligentnost (npr. Laidra et al. 2007; Marjanovič et al. 2006a;
Zupančič in Kavčič 2007a), samouravnavanje (npr. Howse et al.
2003; Valiente et al. 2008), značilnosti starševstva (npr. Brad-
ley et al. 2001) in izobrazba mame (npr. Downer in Pianta 2006;
McClelland et al. 2006). Glej sliko 4.
Pomembnen napovednik vedenjskih težav sta izobrazba mame in
otrokovo nizko samouravnavanje (pregled v Eisenberg, Hofer et al. 2007;
Eisenberg, Smith et al. 2004), poleg tega pa posredno preko učinka na otro-
kovo samouravnavanje tudi značilnosti starševstva in nekatere mamine
psihološke značilnosti (mama → starševstvo → samouravnavanje; Brody et
al. 1994, 2002; Kim in Brody 2005); glej sliko 5.
57
iskovalci našli (npr. Welsh et al. 2001 za pozunanjenje; Maughan
et al. 2003 za ponotranjenje), nekateri pa ne (npr. Chen et al. 1997).
3) Spol moderira odnose med učno uspešnostjo in socialnim vede-
njem, in sicer pričakujemo, da so sočasne in vzdolžne povezave
med učno uspešnostjo in vedenjem ponotranjenja močnejše pri
deklicah (v primerjavi z dečki), poleg tega pričakujemo, da so po-
vezave z vedenjem pozunanjenja močnejše pri dečkih (v primer-
javi z deklicami). Podobno v svoji raziskavi ugotavljata Willcut in
Pennington (2000) ter delno tudi Masten in drugi (2005). Nada-
lje pričakujemo, da bo spol pomemben napovednik vedenjskih te-
žav, ne pa tudi učne uspešnosti, in sicer bo vedenje ponotranjenja
bolj izraženo pri deklicah, vedenje pozunanjenja pa pri dečkih.
4) Vključenost v vrtec (tri skupine: otrok ni bil vključen, vključen
tri leta – od tretjega leta starosti, vključen pet let – od prvega leta
starosti) pomembno prispeva k vedenjskim težavam in učni us-
pešnosti. Pričakujemo, da imajo otroci, ki so bili v vrtec nepreki-
njeno vključeni pet let, višjo učno uspešnost, kažejo več vedenja
pozunanjenja in manj vedenja pontoranjenja kot drugi dve skupi-
ni otrok.
5) Pomembni napovedniki učne uspešnosti so otrokove temelj-
ne kompetentnosti (npr. Vidmar in Zupančič 2008), nebesedna
inteligentnost (npr. Laidra et al. 2007; Marjanovič et al. 2006a;
Zupančič in Kavčič 2007a), samouravnavanje (npr. Howse et al.
2003; Valiente et al. 2008), značilnosti starševstva (npr. Brad-
ley et al. 2001) in izobrazba mame (npr. Downer in Pianta 2006;
McClelland et al. 2006). Glej sliko 4.
Pomembnen napovednik vedenjskih težav sta izobrazba mame in
otrokovo nizko samouravnavanje (pregled v Eisenberg, Hofer et al. 2007;
Eisenberg, Smith et al. 2004), poleg tega pa posredno preko učinka na otro-
kovo samouravnavanje tudi značilnosti starševstva in nekatere mamine
psihološke značilnosti (mama → starševstvo → samouravnavanje; Brody et
al. 1994, 2002; Kim in Brody 2005); glej sliko 5.
57
