Page 140 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 140
vedenjske težave in učna uspešnost
Pri hipotezi 3 smo ugotovili, da spol ni bil pomemben moderator od-
nosov med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo. Učinek spola na
odnos med vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo smo preverili le
posredno (niso bili namreč izpolnjeni statistični pogoji za analizo – med
skupinama nismo mogli izenačiti nasičenosti parov označevalcev). Nada-
lje, so dečki v prvem razredu kazali pomembno več vedenja pozunanjenja,
medtem ko v vedenju ponotranjenja in učni uspešnosti ni bilo razlik med
spoloma.
Glede učinka vključenosti v vrtec (otrok ni bil vključen v vrtec, je bil
tri leta, je bil pet let; hipoteza 4) smo ugotovili, da je daljša vključenost v vr-
tec prispevala k vedenju pozunanjenja in odsotnosti vedenja ponotranjenja,
ne pa tudi k učni uspešnosti.
V hipotezi 5 smo obravnavali druge izbrane napovednike vedenjskih
težav in učne uspešnosti. Otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v
šolo so bile dosledno najpomembnejši dejavnik učne uspešnosti, posredno
tudi izobrazba mame. V modelu z vedenjem ponotranjenja je bil pomem-
ben napovednik učne uspešnosti še starševstvo (avtoritativnost, spodbu-
janje spoznavnega razvoja, nizko uveljavljanje moči in nizek neučinkovit
nadzor). Samouravnavanje in nebesedna inteligentnost v skupnem mode-
lu napovednikov nista bila pomembna napovednika učne uspešnosti. Po-
memben napovednik vedenja ponotranjenja je bilo otrokovo samourav-
navanje in izobrazba mame, posreden učinek starševstva in psiholoških
značilnosti mame (samospoštovanje, optimizem, zadovoljstvo z življenjem,
nizka raven depresivnih teženj) pa ni bil pomemben. Noben izmed vključe-
nih napovednikov ni pomembno prispeval k vedenju pozunanjenja.
Če združimo zgornje ugotovitve, vidimo, da so nekateri izmed obrav-
navanih dejavnikov pomembno pozitivno, drugi pa negativno prispevali
k vedenju ponotranjenja in vedenju pozunanjenja ter učni uspešnosti; go-
vorimo o dejavnikih tveganja ali ranljivosti oziroma dejavnikih varovanja
(Cicchetti in Toth 1997). Pri tem je pomembno, da na splošno k razvojnim
izidom ne prispeva zgolj prisotnost ali odsotnost dejavnikov tveganja in/ali
varovanja, temveč vzajemno delovanje teh dejavnikov in predhodne ravni
organizacije posameznikovih značilnosti.
Varovalni dejavniki, ki prispevajo k učni uspešnosti učencev, so otro-
kove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, izobrazba mame in deloma
starševstvo; dejavnika tveganja sta vedenje ponotranjenja in vedenje pozu-
nanjenja. Najpomembnejši (po višini koeficienta poti) dejavnik učne uspeš-
nosti so bile otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo. Varovalni
140
Pri hipotezi 3 smo ugotovili, da spol ni bil pomemben moderator od-
nosov med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo. Učinek spola na
odnos med vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo smo preverili le
posredno (niso bili namreč izpolnjeni statistični pogoji za analizo – med
skupinama nismo mogli izenačiti nasičenosti parov označevalcev). Nada-
lje, so dečki v prvem razredu kazali pomembno več vedenja pozunanjenja,
medtem ko v vedenju ponotranjenja in učni uspešnosti ni bilo razlik med
spoloma.
Glede učinka vključenosti v vrtec (otrok ni bil vključen v vrtec, je bil
tri leta, je bil pet let; hipoteza 4) smo ugotovili, da je daljša vključenost v vr-
tec prispevala k vedenju pozunanjenja in odsotnosti vedenja ponotranjenja,
ne pa tudi k učni uspešnosti.
V hipotezi 5 smo obravnavali druge izbrane napovednike vedenjskih
težav in učne uspešnosti. Otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v
šolo so bile dosledno najpomembnejši dejavnik učne uspešnosti, posredno
tudi izobrazba mame. V modelu z vedenjem ponotranjenja je bil pomem-
ben napovednik učne uspešnosti še starševstvo (avtoritativnost, spodbu-
janje spoznavnega razvoja, nizko uveljavljanje moči in nizek neučinkovit
nadzor). Samouravnavanje in nebesedna inteligentnost v skupnem mode-
lu napovednikov nista bila pomembna napovednika učne uspešnosti. Po-
memben napovednik vedenja ponotranjenja je bilo otrokovo samourav-
navanje in izobrazba mame, posreden učinek starševstva in psiholoških
značilnosti mame (samospoštovanje, optimizem, zadovoljstvo z življenjem,
nizka raven depresivnih teženj) pa ni bil pomemben. Noben izmed vključe-
nih napovednikov ni pomembno prispeval k vedenju pozunanjenja.
Če združimo zgornje ugotovitve, vidimo, da so nekateri izmed obrav-
navanih dejavnikov pomembno pozitivno, drugi pa negativno prispevali
k vedenju ponotranjenja in vedenju pozunanjenja ter učni uspešnosti; go-
vorimo o dejavnikih tveganja ali ranljivosti oziroma dejavnikih varovanja
(Cicchetti in Toth 1997). Pri tem je pomembno, da na splošno k razvojnim
izidom ne prispeva zgolj prisotnost ali odsotnost dejavnikov tveganja in/ali
varovanja, temveč vzajemno delovanje teh dejavnikov in predhodne ravni
organizacije posameznikovih značilnosti.
Varovalni dejavniki, ki prispevajo k učni uspešnosti učencev, so otro-
kove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, izobrazba mame in deloma
starševstvo; dejavnika tveganja sta vedenje ponotranjenja in vedenje pozu-
nanjenja. Najpomembnejši (po višini koeficienta poti) dejavnik učne uspeš-
nosti so bile otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo. Varovalni
140
