Page 139 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 139
Sklepi
V zvezi s hipotezo 1 lahko zaključimo, da smo konstrukte, ki smo jih upo-
rabili v strukturnem modeliranju, dobro merili s predvidenimi označevalci
(pri enem konstruktu, ki je imel en označevalec, tega nismo mogli preveri-
ti). Nekoliko slabše prileganje smo našli pri učni uspešnosti (vse nasiče-
nosti označevalcev pa so bile pomembne). Pri samouravnavanju smo za-
radi nepomembne nasičenosti izločili en označevalec (sestavljanko). Poleg
konstruktov, ki smo jih merili z uveljavljenimi pripomočki (npr. socialno
vedenje), smo nekatere konstrukte in njihove označevalce prvič uporabili v
pričujoči raziskavi (npr. otrokovo samouravnavanje).
V zvezi z osrednjim problemom raziskave – to je odnosom med učno
uspešnostjo in vedenjskimi težavami v prvih razredih osnovne šole (glej
hipotezo 2) smo ugotovili, da obstaja med učenčevim doseganjem standar-
dov znanja in vedenjskimi težavami enosmeren odnos. Odsotnost vede-
nja ponotranjenja in vedenja pozunanjenja prvošolcev je vzdolžno prispe-
vala k višji učni uspešnosti drugošolcev (koeficient je bil nizek), medtem
ko obratno ni veljalo; učna uspešnost prvošolcev ni pomembno prispeva-
la k odsotnosti težavnega vedenja drugošolcev. S praktičnega vidika to po-
meni, da imajo vedenjski vzorci v prvem razredu pomemben učinek na ka-
snejšo učno uspešnost, na kar so opozarjali tudi drugi raziskovalci (npr.
Alexander et al. 1988, 1993; Patterson et al. 1989). Za učno uspešnost slo-
venskih drugošolcev je torej pomembno preprečevanje vedenjskih težav v
prvem razredu.
139
V zvezi s hipotezo 1 lahko zaključimo, da smo konstrukte, ki smo jih upo-
rabili v strukturnem modeliranju, dobro merili s predvidenimi označevalci
(pri enem konstruktu, ki je imel en označevalec, tega nismo mogli preveri-
ti). Nekoliko slabše prileganje smo našli pri učni uspešnosti (vse nasiče-
nosti označevalcev pa so bile pomembne). Pri samouravnavanju smo za-
radi nepomembne nasičenosti izločili en označevalec (sestavljanko). Poleg
konstruktov, ki smo jih merili z uveljavljenimi pripomočki (npr. socialno
vedenje), smo nekatere konstrukte in njihove označevalce prvič uporabili v
pričujoči raziskavi (npr. otrokovo samouravnavanje).
V zvezi z osrednjim problemom raziskave – to je odnosom med učno
uspešnostjo in vedenjskimi težavami v prvih razredih osnovne šole (glej
hipotezo 2) smo ugotovili, da obstaja med učenčevim doseganjem standar-
dov znanja in vedenjskimi težavami enosmeren odnos. Odsotnost vede-
nja ponotranjenja in vedenja pozunanjenja prvošolcev je vzdolžno prispe-
vala k višji učni uspešnosti drugošolcev (koeficient je bil nizek), medtem
ko obratno ni veljalo; učna uspešnost prvošolcev ni pomembno prispeva-
la k odsotnosti težavnega vedenja drugošolcev. S praktičnega vidika to po-
meni, da imajo vedenjski vzorci v prvem razredu pomemben učinek na ka-
snejšo učno uspešnost, na kar so opozarjali tudi drugi raziskovalci (npr.
Alexander et al. 1988, 1993; Patterson et al. 1989). Za učno uspešnost slo-
venskih drugošolcev je torej pomembno preprečevanje vedenjskih težav v
prvem razredu.
139
