Page 111 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 111
r azpr ava in implik acije
V zvezi hipotezo 1 lahko zaključimo, da smo pri skoraj vseh obravna-
vanih konstruktih podprli pričakovano strukturo, oziroma da označevalci
dobro merijo latentne spremenljivke. Nekoliko slabše prileganje smo našli
pri učni uspešnosti, pri samouravnavanju pa smo zaradi nepomembne na-
sičenosti izločili en označevalec (sestavljanko).
Odnos med vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo
V hipotezi 2 smo predvideli, da ima učna uspešnost vzdolžen učinek na
vedenje pozunanjenja in vedenje ponotranjenja, obenem pa imata oba vi-
dika vedenjskih težav vzdolžen učinek na učno uspešnost. Hipotezo smo
preverili s pomočjo strukturnega modeliranja, in sicer za vsako kompo-
nento vedenjskih težav posebej (glej slike 6 in 7). V vsak model smo vklju-
čili konstrukte in ustrezne označevalce pri M2 in M4, avtoregresijski poti,
poti navzkrižnega zamika in sočasni korelaciji med konstruktoma. V SEM
modelih smo upoštevali tudi rezultate KFA, s katerimi smo preverjali kon-
struktno veljavnost konstruktov in smo jih predstavili v predhodnem raz-
delku 4.1.1 (vključili smo npr. korelacije med označevalci, vzdolžno invari-
anco nasičenosti)
Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
SEM model, ki je vključeval vedenje ponotranjenja in učno uspešnost pri
M2 in M4, je imel zadovoljivo prileganje, nasičenosti vseh označevalcev so
bile pomembne, prav tako avtoregresijska koeficienta (glej sliko 6). Pozitiv-
na sočasna korelacija med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo je
bila pomembna le v M2, v M4 pa ne, prav tako je bila pomembna pot le od
vedenja ponotranjenja v prvem razredu k učni uspešnosti v drugem (koe-
ficient navzkrižne poti v drugo smer pa ni bil pomemben). R2 je bil tako za
vedenje ponotranjenja kot učno uspešnost podobno visok (znašal je prib-
ližno tretjino variance), vendar nekoliko višji pri slednji; verjetno predvsem
zaradi tega, ker sta M4 učno uspešnost pomembno napovedovala oba M2
konstrukta (torej M2 učna uspešnost in vedenje ponotranjenja), medtem ko
je bila pri vedenju ponotranjenja pomembna le avtoregresijska pot.
Odsotnost vedenja ponotranjenja ob koncu prvega razreda je po-
membno, pozitivno in nizko napovedovalo učno uspešnost ob koncu dru-
gega razreda, medtem ko obrnjena smer napovedi (od učne uspešnosti
v prvem do odsotnosti vedenja ponotranjenja v drugem razredu) ni bila
pomembna (ob nadzoru stabilnosti konstruktov); rezultati niso povsem
111
V zvezi hipotezo 1 lahko zaključimo, da smo pri skoraj vseh obravna-
vanih konstruktih podprli pričakovano strukturo, oziroma da označevalci
dobro merijo latentne spremenljivke. Nekoliko slabše prileganje smo našli
pri učni uspešnosti, pri samouravnavanju pa smo zaradi nepomembne na-
sičenosti izločili en označevalec (sestavljanko).
Odnos med vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo
V hipotezi 2 smo predvideli, da ima učna uspešnost vzdolžen učinek na
vedenje pozunanjenja in vedenje ponotranjenja, obenem pa imata oba vi-
dika vedenjskih težav vzdolžen učinek na učno uspešnost. Hipotezo smo
preverili s pomočjo strukturnega modeliranja, in sicer za vsako kompo-
nento vedenjskih težav posebej (glej slike 6 in 7). V vsak model smo vklju-
čili konstrukte in ustrezne označevalce pri M2 in M4, avtoregresijski poti,
poti navzkrižnega zamika in sočasni korelaciji med konstruktoma. V SEM
modelih smo upoštevali tudi rezultate KFA, s katerimi smo preverjali kon-
struktno veljavnost konstruktov in smo jih predstavili v predhodnem raz-
delku 4.1.1 (vključili smo npr. korelacije med označevalci, vzdolžno invari-
anco nasičenosti)
Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
SEM model, ki je vključeval vedenje ponotranjenja in učno uspešnost pri
M2 in M4, je imel zadovoljivo prileganje, nasičenosti vseh označevalcev so
bile pomembne, prav tako avtoregresijska koeficienta (glej sliko 6). Pozitiv-
na sočasna korelacija med vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo je
bila pomembna le v M2, v M4 pa ne, prav tako je bila pomembna pot le od
vedenja ponotranjenja v prvem razredu k učni uspešnosti v drugem (koe-
ficient navzkrižne poti v drugo smer pa ni bil pomemben). R2 je bil tako za
vedenje ponotranjenja kot učno uspešnost podobno visok (znašal je prib-
ližno tretjino variance), vendar nekoliko višji pri slednji; verjetno predvsem
zaradi tega, ker sta M4 učno uspešnost pomembno napovedovala oba M2
konstrukta (torej M2 učna uspešnost in vedenje ponotranjenja), medtem ko
je bila pri vedenju ponotranjenja pomembna le avtoregresijska pot.
Odsotnost vedenja ponotranjenja ob koncu prvega razreda je po-
membno, pozitivno in nizko napovedovalo učno uspešnost ob koncu dru-
gega razreda, medtem ko obrnjena smer napovedi (od učne uspešnosti
v prvem do odsotnosti vedenja ponotranjenja v drugem razredu) ni bila
pomembna (ob nadzoru stabilnosti konstruktov); rezultati niso povsem
111
