Page 109 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 109
r azpr ava in implik acije
soko stabilen. Konstrukt ima obrnjeno vrednotenje – visok dosežek pome-
ni odsotnost vedenjskih težav.
V KFA za učno uspešnost smo kot označevalce uporabili razredničar-
kine ocene učenčevih doseženih standardov znanja pri slovenščini, mate-
matiki in spoznavanju okolja v prvem in drugem razredu. KFA (v katero
smo v skladu z modifikacijskimi indeksi vključili tudi korelacijo med dve-
ma označevalcema) je pokazala zadovoljive mere prileganja pri dveh inde-
ksih, tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne, korelaci-
ja med M2 in M4 konstruktoma pa visoka; dobljeni rezultati kažejo, da smo
konstrukt učne uspešnost v M2 in M4 dobro merili z izbranimi označeval-
ci ter da je konstrukt visoko stabilen.
Izbrani napovedniki
V KFA za temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo (jezikovne in matema-
tične kompetentnosti ter stališča do nekaterih dejavnosti) smo kot označe-
valce uporabili otrokove dosežke pri zgodnji pismenosti, računskih pojmih
in spretnostih ter stališčih. KFA ni podala mer prileganja, saj v modelih z
natanko tremi označevalci to ni mogoče (prileganje je popolno). Nasiče-
nosti označevalcev so bile statistično pomembne, čeprav je bila standar-
dizirana nasičenost stališč precej nižja od ostalih označevalcev. To je ra-
zumljivo, saj preostala dva označevalca merita izrazito spoznavni vidik
kompetentnosti, medtem ko stališča merijo drugačen vidik kompeten-
tnosti. Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt dobro merili z izbrani-
mi označevalci, vendar kažejo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o
bolj »čistem« konstruktu, ki bi meril izključno spoznavne kompetentnosti.
V KFA za psihološke značilnosti mame smo kot označevalce uporabi-
li samoocene mam pri optimizmu, samospoštovanju, zadovoljstvu z življe-
njem in depresivnih težnjah. KFA je pokazala zadovoljive mere prileganja,
tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne in v pričakova-
nih smereh (pri depresivnih težnjah je bila nasičenost negativna, pri osta-
lih treh pozitivna). Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt dobro me-
rili z izbranimi označevalci.
V KFA za značilnosti družinskega okolja smo kot označevalce upo-
rabili mamine samoocene pri avtoritativnosti, uveljavljanju moči, neučin-
kovitem nadzoru in spodbujanju otrokovega razvoja. KFA po modifikaci-
ji (dovoljena korelacija med dvema označevalcema) je pokazala dobre mere
prileganja, tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne in v
pričakovanih smereh (nasičenosti za avtoritativnost in spodbujanje sta bili
109
soko stabilen. Konstrukt ima obrnjeno vrednotenje – visok dosežek pome-
ni odsotnost vedenjskih težav.
V KFA za učno uspešnost smo kot označevalce uporabili razredničar-
kine ocene učenčevih doseženih standardov znanja pri slovenščini, mate-
matiki in spoznavanju okolja v prvem in drugem razredu. KFA (v katero
smo v skladu z modifikacijskimi indeksi vključili tudi korelacijo med dve-
ma označevalcema) je pokazala zadovoljive mere prileganja pri dveh inde-
ksih, tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne, korelaci-
ja med M2 in M4 konstruktoma pa visoka; dobljeni rezultati kažejo, da smo
konstrukt učne uspešnost v M2 in M4 dobro merili z izbranimi označeval-
ci ter da je konstrukt visoko stabilen.
Izbrani napovedniki
V KFA za temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo (jezikovne in matema-
tične kompetentnosti ter stališča do nekaterih dejavnosti) smo kot označe-
valce uporabili otrokove dosežke pri zgodnji pismenosti, računskih pojmih
in spretnostih ter stališčih. KFA ni podala mer prileganja, saj v modelih z
natanko tremi označevalci to ni mogoče (prileganje je popolno). Nasiče-
nosti označevalcev so bile statistično pomembne, čeprav je bila standar-
dizirana nasičenost stališč precej nižja od ostalih označevalcev. To je ra-
zumljivo, saj preostala dva označevalca merita izrazito spoznavni vidik
kompetentnosti, medtem ko stališča merijo drugačen vidik kompeten-
tnosti. Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt dobro merili z izbrani-
mi označevalci, vendar kažejo, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o
bolj »čistem« konstruktu, ki bi meril izključno spoznavne kompetentnosti.
V KFA za psihološke značilnosti mame smo kot označevalce uporabi-
li samoocene mam pri optimizmu, samospoštovanju, zadovoljstvu z življe-
njem in depresivnih težnjah. KFA je pokazala zadovoljive mere prileganja,
tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne in v pričakova-
nih smereh (pri depresivnih težnjah je bila nasičenost negativna, pri osta-
lih treh pozitivna). Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt dobro me-
rili z izbranimi označevalci.
V KFA za značilnosti družinskega okolja smo kot označevalce upo-
rabili mamine samoocene pri avtoritativnosti, uveljavljanju moči, neučin-
kovitem nadzoru in spodbujanju otrokovega razvoja. KFA po modifikaci-
ji (dovoljena korelacija med dvema označevalcema) je pokazala dobre mere
prileganja, tudi nasičenosti označevalcev so bile statistično pomembne in v
pričakovanih smereh (nasičenosti za avtoritativnost in spodbujanje sta bili
109
