Page 108 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 108
vedenjske težave in učna uspešnost
SEM analizah. To smo izvedli s pomočjo konfirmatornih faktorskih analiz
(KFA), in sicer ločeno za vsak konstrukt, ki je imel vsaj tri označevalce. V
nekatere KFA smo na podlagi modifikacijskih indeksov, ki jih izpiše Mplus
5.2 (2009), dodali nekatere korelacije med označevalci. Vedenje ponotranje-
nja, vedenje pozunanjenja in učno uspešnost) smo merili dvakrat (ob kon-
cu prvega razreda – M2 in ob koncu drugega razreda – M4), zato smo v
KFA za vsak konstrukt vključili vzdolžne podatke. Pri vedenju ponotranje-
nja in vedenju pozunanjenja smo pri M2 in M4 uporabili iste označevalce
(pri učni uspešnosti pa ne), zato smo v KFA preverili tudi vzdolžno invari-
anco nasičenosti. Za konstrukte z enim označevalcem (tj. otrokova nebese-
dna inteligentnost) KFA ni bilo mogoče izvesti, enako velja za manifestne
spremenljivke brez označevalcev (tj. izobrazba mame).
Vedenjske težave in učna uspešnost
V KFA za vedenje ponotranjenja smo v skladu s priročnikom SV-O (LaFre-
niere idr., 2001) kot označevalce uporabili vzgojiteljičine/učiteljičine učen-
čevega vedenja pri lestvicah potrtosti, anksioznosti, osamljenosti in
odvisnosti v prvem in drugem razredu. KFA (v katero smo v skladu z mo-
difikacijskimi indeksi vključili tudi korelaciji med dvema paroma označe-
valcev) je pokazala zadovoljive mere prileganja, tudi nasičenosti označeval-
cev so bile statistično pomembne ter vzdolžno invariantne, korelacija med
M2 in M4 konstruktoma pa visoka. Dobljeni rezultati kažejo, da smo kon-
strukt vedenje ponotranjenja pri M2 in M4 dobro merili z izbranimi ozna-
čevalci, da se vloga posameznih označevalcev vzdolžno ni spremenila ter
da je konstrukt visoko stabilen. Konstrukt ima obrnjeno vrednotenje – vi-
sok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav.
V KFA za vedenje pozunanjenja smo kot označevalce uporabili vzgo-
jiteljičine/učiteljičine učenčevega vedenja pri lestvicah jeze, agresivnosti,
egoizma in nasprotovanja. KFA (v katero smo v skladu z modifikacijski-
mi indeksi vključili tudi korelaciji med dvema paroma označevalcev) je po-
kazala zadovoljive mere prileganja, tudi nasičenosti označevalcev so bile
statistično pomembne, korelacija med M2 in M4 konstruktoma pa viso-
ka. Pri konstruktu smo ugotovili le delno invarianco nasičenosti označe-
valcev, in sicer sta bili nasičenosti pri agresivnosti in egoizmu pri M2 višji
kot pri M4 (v obeh merjenjih sta bili nasičenosti pomembni na ravni tve-
ganja p < 0,001). Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt vedenja pozu-
nanjenja v M2 in M4 dobro merili z izbranimi označevalci, vendar sta dva
označevalca v M4 slabše merila konstrukt kot v M2. Konstrukt je tudi vi-
108
SEM analizah. To smo izvedli s pomočjo konfirmatornih faktorskih analiz
(KFA), in sicer ločeno za vsak konstrukt, ki je imel vsaj tri označevalce. V
nekatere KFA smo na podlagi modifikacijskih indeksov, ki jih izpiše Mplus
5.2 (2009), dodali nekatere korelacije med označevalci. Vedenje ponotranje-
nja, vedenje pozunanjenja in učno uspešnost) smo merili dvakrat (ob kon-
cu prvega razreda – M2 in ob koncu drugega razreda – M4), zato smo v
KFA za vsak konstrukt vključili vzdolžne podatke. Pri vedenju ponotranje-
nja in vedenju pozunanjenja smo pri M2 in M4 uporabili iste označevalce
(pri učni uspešnosti pa ne), zato smo v KFA preverili tudi vzdolžno invari-
anco nasičenosti. Za konstrukte z enim označevalcem (tj. otrokova nebese-
dna inteligentnost) KFA ni bilo mogoče izvesti, enako velja za manifestne
spremenljivke brez označevalcev (tj. izobrazba mame).
Vedenjske težave in učna uspešnost
V KFA za vedenje ponotranjenja smo v skladu s priročnikom SV-O (LaFre-
niere idr., 2001) kot označevalce uporabili vzgojiteljičine/učiteljičine učen-
čevega vedenja pri lestvicah potrtosti, anksioznosti, osamljenosti in
odvisnosti v prvem in drugem razredu. KFA (v katero smo v skladu z mo-
difikacijskimi indeksi vključili tudi korelaciji med dvema paroma označe-
valcev) je pokazala zadovoljive mere prileganja, tudi nasičenosti označeval-
cev so bile statistično pomembne ter vzdolžno invariantne, korelacija med
M2 in M4 konstruktoma pa visoka. Dobljeni rezultati kažejo, da smo kon-
strukt vedenje ponotranjenja pri M2 in M4 dobro merili z izbranimi ozna-
čevalci, da se vloga posameznih označevalcev vzdolžno ni spremenila ter
da je konstrukt visoko stabilen. Konstrukt ima obrnjeno vrednotenje – vi-
sok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav.
V KFA za vedenje pozunanjenja smo kot označevalce uporabili vzgo-
jiteljičine/učiteljičine učenčevega vedenja pri lestvicah jeze, agresivnosti,
egoizma in nasprotovanja. KFA (v katero smo v skladu z modifikacijski-
mi indeksi vključili tudi korelaciji med dvema paroma označevalcev) je po-
kazala zadovoljive mere prileganja, tudi nasičenosti označevalcev so bile
statistično pomembne, korelacija med M2 in M4 konstruktoma pa viso-
ka. Pri konstruktu smo ugotovili le delno invarianco nasičenosti označe-
valcev, in sicer sta bili nasičenosti pri agresivnosti in egoizmu pri M2 višji
kot pri M4 (v obeh merjenjih sta bili nasičenosti pomembni na ravni tve-
ganja p < 0,001). Dobljeni rezultati kažejo, da smo konstrukt vedenja pozu-
nanjenja v M2 in M4 dobro merili z izbranimi označevalci, vendar sta dva
označevalca v M4 slabše merila konstrukt kot v M2. Konstrukt je tudi vi-
108
