Page 107 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 107
Razprava in implikacije:
Kako so povezane vedenjske težave
in učna uspešnost ter kateri dejavniki
ju napovedujejo? Kaj to pomeni za starše
in šolo?
V raziskavi smo se ukvarjali z vprašanjem, ali učna uspešnost vzdolžno
napoveduje vedenje ponotranjenja in/ali vedenje pozunanjenja in ali to ve-
denje vzdolžno napoveduje učno uspešnost v prvih razredih osnovne šole.
V analizah smo s pomočjo strukturnega modeliranja ugotavljali sočasne in
vzdolžne odnose med učno uspešnostjo otrok in vedenjem ponotranjenja
oziroma vedenjem pozunanjenja (kot jo opisujejo vzgojiteljice v prvem ra-
zredu oziroma učiteljice v podaljšanem bivanju ali jutranjem varstvu v dru-
gem razredu). Ugotavljali smo tudi, kako pomembni so za otrokove vedenj-
ske težave v šoli in njegovo učno uspešnost ter odnose med njima nekateri
drugi izbrani napovedniki, kot so otrokov spol in predhodna vključenost v
vrtec, izobrazba mame, otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo
(predbralne/jezikovne in matematične/števne ter stališča), samouravna-
vanje, nebesedna inteligentnost, značilnosti družinskega okolja (avtorita-
tivnost, spodbujanje, neučinkovit nadzor in uveljavljanje moči), poleg tega
pa še mamine psihološke značilnosti (optimizem, samospoštovanje, zado-
voljstvo z življenjem, depresivne težnje). Uporabili smo pristop več ocenje-
valcev (večinoma je isti konstrukt ocenjeval en ocenjevalec, ti pa so bili raz-
lični za različne konstrukte).
Konstrukti
V hipotezi 1 smo predvideli, s katerimi označevalci merimo latentne spre-
menljivke oziroma konstrukte, ki smo jih želeli v nadaljevanju uporabiti v
107
Kako so povezane vedenjske težave
in učna uspešnost ter kateri dejavniki
ju napovedujejo? Kaj to pomeni za starše
in šolo?
V raziskavi smo se ukvarjali z vprašanjem, ali učna uspešnost vzdolžno
napoveduje vedenje ponotranjenja in/ali vedenje pozunanjenja in ali to ve-
denje vzdolžno napoveduje učno uspešnost v prvih razredih osnovne šole.
V analizah smo s pomočjo strukturnega modeliranja ugotavljali sočasne in
vzdolžne odnose med učno uspešnostjo otrok in vedenjem ponotranjenja
oziroma vedenjem pozunanjenja (kot jo opisujejo vzgojiteljice v prvem ra-
zredu oziroma učiteljice v podaljšanem bivanju ali jutranjem varstvu v dru-
gem razredu). Ugotavljali smo tudi, kako pomembni so za otrokove vedenj-
ske težave v šoli in njegovo učno uspešnost ter odnose med njima nekateri
drugi izbrani napovedniki, kot so otrokov spol in predhodna vključenost v
vrtec, izobrazba mame, otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo
(predbralne/jezikovne in matematične/števne ter stališča), samouravna-
vanje, nebesedna inteligentnost, značilnosti družinskega okolja (avtorita-
tivnost, spodbujanje, neučinkovit nadzor in uveljavljanje moči), poleg tega
pa še mamine psihološke značilnosti (optimizem, samospoštovanje, zado-
voljstvo z življenjem, depresivne težnje). Uporabili smo pristop več ocenje-
valcev (večinoma je isti konstrukt ocenjeval en ocenjevalec, ti pa so bili raz-
lični za različne konstrukte).
Konstrukti
V hipotezi 1 smo predvideli, s katerimi označevalci merimo latentne spre-
menljivke oziroma konstrukte, ki smo jih želeli v nadaljevanju uporabiti v
107
