Page 104 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30

vedenjske težave in učna uspešnost

mo vključili v model, saj se v »delnih« modelih nobeden ni izkazala za po-
membnega. Sočasni, vzdolžni in navkrižni odnosi med vedenjem pozuna-
njenja in učno uspešnostjo so zelo podobni kot v modelu brez vključenih
napovednikov (za primerjavo glej sliko 7).

Tabela 6. Dejavniki vedenja pozunanjenja in učne uspešnosti: merski model a

M1/M2 M4

Latentna spremenljivka Nestand. Stand. Nestand. Stand.
Označevalec nasič. nasič. nasič. nasič.

Družinsko okolje (VDO-II)

Avtoritativnost 1,00 0,24 //
//
Neučinkovit nadzor -4,59 -0,98 //
//
Uveljavljanje moči -1,32 -0,33
//
Spodbujanje razvoja 0,85 0,16 //
//
Kompetentnosti ob vstopu v šolo (PIPS)
b 0,83
Zgodnja pismenost 1,00 0,80 0,72 0,78
0,75 0,74
Računski pojmi in spretnosti 0,80 0,87
b 0,82
Stališča 0,13 0,20
1,00 0,92
Vedenje pozunanjenja (SV-O) 0,90 0,90
0,86 0,91
Jeza 1,00 0,81

Agresivnost 0,83 0,84

Egoizem 0,96 0,78

Nasprotovanje 0,79 0,80

Učna uspešnost (SZ-1, SZ-2)

Slovenščina 1,00 0,96

Matematika 0,88 0,88

Spoznavanje okolja 0,79 0,87

Opombe. M1/M2 = merjenje 1 / merjenje 2, M4 = merjenje 4, Nestand. nasič. = nestandardizirana
nasičenost, Stand. nasič. = popolnoma standardizirana nasičenost. / = označevalca nismo merili. Vse
nasičenosti so pomembne vsaj na ravni tveganja p < 0,01. Vzdolžno so korelirane napake merjenja
med istima označevalcema pri agresivnosti, egoizmu, slovenščini in matematiki, poleg tega pa še
sočasno v M1 med avtoritativnostjo in spodbujanjem razvoja.
aIzobrazbo mame smo v modelih obravnavali kot manifestno spremenljivko (torej ne gre za latentno
spremenljivko), zato je ne navajamo v tabeli.
b Zaradi vzdolžne invariance je nestandardizirana nasičenost enaka kot v M2.

104