Page 103 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 103
r e z u ltat i
Slika 10: Dejavniki vedenja pozunanjenja in učne uspešnosti: strukturni model.
Zgornje številke predstavljajo nestandardizirane koeficiente, številke v oklepajih pa popolnoma
standardizirane koeficiente. Pozun. = pozunanjenja, Kompet. = kompetentnosti. Polne črte
predstavljajo pomembne poti in korelacije, prekinjene pa nepomembne.
** p < 0,01, *** p < 0,001.
V nadaljevanju smo statistično preverili posredni (mediacijski) uči-
nek izobrazbe mame na otrokovo učno uspešnost preko temeljnih kom-
petentnosti ob vstopu v šolo, in sicer v programu Mplus (2009) z meto-
do intervala zaupanja (bootstrap s 1000 ponovitvami za oceno standardne
napake posrednega učinka). Ta postopek upošteva nenormalno distribu-
cijo posrednih učinkov (MacKinnon, Lockwood, Hoffman, West in She-
ets 2002). Interval zaupanja (IZ), ki ne vsebuje vrednosti 0, kaže na po-
membnost mediacijskega učinka. Posredni učinek izobrazbe mame na
otrokovo učno uspešnost v prvem razredu preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopu v šolo je bil pomemben (nestandardiziran koeficient je znašal
0,07, p = 0,000).
Slika 10 in tabela 6 prikazujeta skupni model napovednikov vedenja
pozunanjenja in učne uspešnosti. Vidimo lahko, da so pomemben dejav-
niki učne uspešnosti otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo,
posredno pa tudi izobrazba mame. Značilnosti družinskega okolja niso
prispevale k učni uspešnosti. Napovednikov vedenja pozunanjenja nis-
103
Slika 10: Dejavniki vedenja pozunanjenja in učne uspešnosti: strukturni model.
Zgornje številke predstavljajo nestandardizirane koeficiente, številke v oklepajih pa popolnoma
standardizirane koeficiente. Pozun. = pozunanjenja, Kompet. = kompetentnosti. Polne črte
predstavljajo pomembne poti in korelacije, prekinjene pa nepomembne.
** p < 0,01, *** p < 0,001.
V nadaljevanju smo statistično preverili posredni (mediacijski) uči-
nek izobrazbe mame na otrokovo učno uspešnost preko temeljnih kom-
petentnosti ob vstopu v šolo, in sicer v programu Mplus (2009) z meto-
do intervala zaupanja (bootstrap s 1000 ponovitvami za oceno standardne
napake posrednega učinka). Ta postopek upošteva nenormalno distribu-
cijo posrednih učinkov (MacKinnon, Lockwood, Hoffman, West in She-
ets 2002). Interval zaupanja (IZ), ki ne vsebuje vrednosti 0, kaže na po-
membnost mediacijskega učinka. Posredni učinek izobrazbe mame na
otrokovo učno uspešnost v prvem razredu preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopu v šolo je bil pomemben (nestandardiziran koeficient je znašal
0,07, p = 0,000).
Slika 10 in tabela 6 prikazujeta skupni model napovednikov vedenja
pozunanjenja in učne uspešnosti. Vidimo lahko, da so pomemben dejav-
niki učne uspešnosti otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo,
posredno pa tudi izobrazba mame. Značilnosti družinskega okolja niso
prispevale k učni uspešnosti. Napovednikov vedenja pozunanjenja nis-
103
