Page 102 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 102
vedenjske težave in učna uspešnost
čili drugega. Nato smo preverili še posreden učinek maminih psiholoških
značilnosti in starševstva na vedenje pozunanjenja. V zvezi z napovedni-
ki učne uspešnosti smo privzeli ugotovitve iz prejšnjega razdelka; nismo
preverjali »delnih« modelov z napovedniki učne uspešnosti, pač pa smo v
skupni model z vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo vključili nas-
lednje napovednike učne uspešnosti: otrokove temeljne kompetentnosti
in značilnosti starševstva ter izobrazbo mame posredno preko temeljnih
kompetentnosti (poti od otrokove nebesedne inteligentnosti in samourav-
navanja do učne uspešnosti nismo vključili).
V model na sliki 7 smo vključili otrokovo samouravnavanje s potjo do
M2 vedenja pozunanjenja. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,95,
RMSEA(IZ) = 0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,08, χ2(125) = 303,09, p < 0,001).
Otrokovo samouravnavanje ni pomembno prispevalo k odsotnosti vede-
nja pozunanjenja v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je zna-
šal 0,02, popolnoma standardiziran pa 0,04). Ker je bil neposredni učinek
otrokovega samouravnavanja na vedenje pozunanjenja nepomemben, v na-
daljevanju nismo preverjali posrednega učinka značilnosti mame in starše-
vstva (preko samouravnavanja).
V model na sliki 7 smo vključili izobrazbo mame s potjo do M2 vede-
nja pozunanjenja. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,95, RMSE-
A(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,09, χ2(82) = 237,82, p < 0,001). Izobrazba
mame ni pomembno napovedovala vedenja pozunanjenja (nestandardizi-
ran koeficient poti je znašal 0,08, popolnoma standardiziran pa 0,06).
V obeh modelih z napovedniki so bili ostali koeficienti zelo podobni
kot v modelu brez napovednika – vse nasičenosti so bile pomembne, prav
tako avtoregresijske poti in pot navzkrižnega zamika od M2 vedenja pozu-
nanjenja do M4 učne uspešnosti.
Izbrani napovedniki vedenja pozunanjenja so se izkazali za nepo-
membne, zato smo v skupni model vključili le napovednike učne uspeš-
nosti. V skupni model nismo vključili maminih značilnosti in družinskega
okolja, ki naj bi k vedenju pozunanjenja prispevala preko samouravnava-
nja; slednje je bilo namreč nepomemben napovednik vedenja pozunanje-
nja. Končni model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,93, RMSEA(IZ) =
0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,09, χ2(197) =487,52, p < 0,001). Odnosi med kon-
strukti so prikazani na sliki 10, nasičenosti označevalcev pa v tabeli 6.
102
čili drugega. Nato smo preverili še posreden učinek maminih psiholoških
značilnosti in starševstva na vedenje pozunanjenja. V zvezi z napovedni-
ki učne uspešnosti smo privzeli ugotovitve iz prejšnjega razdelka; nismo
preverjali »delnih« modelov z napovedniki učne uspešnosti, pač pa smo v
skupni model z vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo vključili nas-
lednje napovednike učne uspešnosti: otrokove temeljne kompetentnosti
in značilnosti starševstva ter izobrazbo mame posredno preko temeljnih
kompetentnosti (poti od otrokove nebesedne inteligentnosti in samourav-
navanja do učne uspešnosti nismo vključili).
V model na sliki 7 smo vključili otrokovo samouravnavanje s potjo do
M2 vedenja pozunanjenja. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,95,
RMSEA(IZ) = 0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,08, χ2(125) = 303,09, p < 0,001).
Otrokovo samouravnavanje ni pomembno prispevalo k odsotnosti vede-
nja pozunanjenja v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je zna-
šal 0,02, popolnoma standardiziran pa 0,04). Ker je bil neposredni učinek
otrokovega samouravnavanja na vedenje pozunanjenja nepomemben, v na-
daljevanju nismo preverjali posrednega učinka značilnosti mame in starše-
vstva (preko samouravnavanja).
V model na sliki 7 smo vključili izobrazbo mame s potjo do M2 vede-
nja pozunanjenja. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,95, RMSE-
A(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,09, χ2(82) = 237,82, p < 0,001). Izobrazba
mame ni pomembno napovedovala vedenja pozunanjenja (nestandardizi-
ran koeficient poti je znašal 0,08, popolnoma standardiziran pa 0,06).
V obeh modelih z napovedniki so bili ostali koeficienti zelo podobni
kot v modelu brez napovednika – vse nasičenosti so bile pomembne, prav
tako avtoregresijske poti in pot navzkrižnega zamika od M2 vedenja pozu-
nanjenja do M4 učne uspešnosti.
Izbrani napovedniki vedenja pozunanjenja so se izkazali za nepo-
membne, zato smo v skupni model vključili le napovednike učne uspeš-
nosti. V skupni model nismo vključili maminih značilnosti in družinskega
okolja, ki naj bi k vedenju pozunanjenja prispevala preko samouravnava-
nja; slednje je bilo namreč nepomemben napovednik vedenja pozunanje-
nja. Končni model je imel zadovoljivo prileganje (CFI = 0,93, RMSEA(IZ) =
0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,09, χ2(197) =487,52, p < 0,001). Odnosi med kon-
strukti so prikazani na sliki 10, nasičenosti označevalcev pa v tabeli 6.
102
