Page 101 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 101
r e z u ltat i
uspešnost v prvem razredu nepomemben, nas je zanimal posredni učinek
preko otrokovih temeljnih kompetentnosti ob vstopu v šolo. Vsakega od
treh mediacijskih modelov smo preverili v Mplus (2009), in sicer z metodo
intervala zaupanja (bootstrap s 1000 ponovitvami za oceno standardne na-
pake posrednega učinka), ki upošteva nenormalno distribucijo posrednih
učinkov (MacKinnon, Lockwood, Hoffman, West in Sheets 2002). Interval
zaupanja (IZ), ki ne vsebuje vrednosti 0, kaže na pomembnost mediacijske-
ga učinka. Rezultati so pokazali, da mediacija ni bila pomembna pri dveh
analizah, in sicer: mama → starševstvo → samouravnavanje → vedenje po-
notranjenja (nestandardiziran koeficient je znašal 0,16, p = 0,16) ter samo-
uravnavanje → vedenje ponotranjenja → učna uspešnost (nestandardiziran
koeficient je znašal 0,002, p = 0,06). Posredni učinek izobrazbe mame na
otrokovo učno uspešnost v prvem razredu preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopu v šolo je bil pomemben (nestandardiziran koeficient je znašal
0,06, p = 0,000).
Slika 9 in tabela 5 prikazujeta skupni model napovednikov vedenja
ponotranjenja in učne uspešnosti. Vidimo lahko, da so pomembni dejav-
niki učne uspešnosti temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo in značil-
nosti družinskega okolja, posredno pa tudi izobrazba mame. Pomembna
napovednika vedenja ponotranjenja sta v skupnem modelu nizko samou-
ravnavanje in izobrazba mame, medtem ko psihološke značilnosti mame
(tj. optimizem, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in nizko izraže-
ne depresivne težnje) in značilnosti družinskega okolja (tj. avtoritativnost,
spodbujanje ter nizka raven uveljavljanja moči in neučinkovitega nadzora)
niso imele pomembnega posrednega učinka. Podobno tudi otrokovo samo-
uravnavanje ni imelo pomembnega učinka preko vedenja ponotranjenja na
učno uspešnost. Sočasni, vzdolžni in navkrižni odnosi med vedenjem po-
notranjenja in učno uspešnostjo so zelo podobni kot v modelu brez vklju-
čenih dejavnikov (za primerjavo glej sliko 6).
(B) Vedenje pozunanjenja in učna uspešnost
V drugem nizu analiz, vezanih na hipotezo 5 smo preverjali po-
membnost napovednikov vedenjskih težav, torej izobrazbe mame in otro-
kovega samouravnavanja, poleg tega pa posredno preko učinka na otro-
kovo samouravnavanje tudi značilnosti družinskega okolja in nekaterih
maminih psiholoških značilnosti. V dveh modelih smo ločeno obravna-
vali izobrazbo mame in otrokovo samouravnavanje, tako da smo v model
vključili prvi napovednik, nato smo ga izločili iz modela in v model vklju-
101
uspešnost v prvem razredu nepomemben, nas je zanimal posredni učinek
preko otrokovih temeljnih kompetentnosti ob vstopu v šolo. Vsakega od
treh mediacijskih modelov smo preverili v Mplus (2009), in sicer z metodo
intervala zaupanja (bootstrap s 1000 ponovitvami za oceno standardne na-
pake posrednega učinka), ki upošteva nenormalno distribucijo posrednih
učinkov (MacKinnon, Lockwood, Hoffman, West in Sheets 2002). Interval
zaupanja (IZ), ki ne vsebuje vrednosti 0, kaže na pomembnost mediacijske-
ga učinka. Rezultati so pokazali, da mediacija ni bila pomembna pri dveh
analizah, in sicer: mama → starševstvo → samouravnavanje → vedenje po-
notranjenja (nestandardiziran koeficient je znašal 0,16, p = 0,16) ter samo-
uravnavanje → vedenje ponotranjenja → učna uspešnost (nestandardiziran
koeficient je znašal 0,002, p = 0,06). Posredni učinek izobrazbe mame na
otrokovo učno uspešnost v prvem razredu preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopu v šolo je bil pomemben (nestandardiziran koeficient je znašal
0,06, p = 0,000).
Slika 9 in tabela 5 prikazujeta skupni model napovednikov vedenja
ponotranjenja in učne uspešnosti. Vidimo lahko, da so pomembni dejav-
niki učne uspešnosti temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo in značil-
nosti družinskega okolja, posredno pa tudi izobrazba mame. Pomembna
napovednika vedenja ponotranjenja sta v skupnem modelu nizko samou-
ravnavanje in izobrazba mame, medtem ko psihološke značilnosti mame
(tj. optimizem, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in nizko izraže-
ne depresivne težnje) in značilnosti družinskega okolja (tj. avtoritativnost,
spodbujanje ter nizka raven uveljavljanja moči in neučinkovitega nadzora)
niso imele pomembnega posrednega učinka. Podobno tudi otrokovo samo-
uravnavanje ni imelo pomembnega učinka preko vedenja ponotranjenja na
učno uspešnost. Sočasni, vzdolžni in navkrižni odnosi med vedenjem po-
notranjenja in učno uspešnostjo so zelo podobni kot v modelu brez vklju-
čenih dejavnikov (za primerjavo glej sliko 6).
(B) Vedenje pozunanjenja in učna uspešnost
V drugem nizu analiz, vezanih na hipotezo 5 smo preverjali po-
membnost napovednikov vedenjskih težav, torej izobrazbe mame in otro-
kovega samouravnavanja, poleg tega pa posredno preko učinka na otro-
kovo samouravnavanje tudi značilnosti družinskega okolja in nekaterih
maminih psiholoških značilnosti. V dveh modelih smo ločeno obravna-
vali izobrazbo mame in otrokovo samouravnavanje, tako da smo v model
vključili prvi napovednik, nato smo ga izločili iz modela in v model vklju-
101
