Page 99 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 99
r e z u ltat i
V skupni model smo vključili vse pomembne dejavnike iz delnih mo-
delov. Model ni imela zadovoljivega prileganja (CFI = 0,88, RMSEA(IZ)
= 0,07(0,06–0,07), SRMR = 0,13, χ2(417) =1036,15, p < 0,001), izmed izbra-
nih napovednikov so bili pomembni napovedniki učne uspešnosti temelj-
ne kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo, mejno pa tudi značilnosti starše-
vstva (nebesedna inteligentnost, izobrazba mame in samouravnavanje niso
bili pomembni). Pomembna napovednika vedenja ponotranjenja sta bila
tako otrokovo samouravnavanje kot izobrazba mame, pomembne so bile
tudi poti od maminih psiholoških značilnosti in starševstva do samourav-
navanja. V skladu z modifikacijskimi indeksi, ki jih izpiše Mplus (2009), in
teoretičnimi utemeljitvami, smo model spremenili; izobrazbo mame smo
v model vključili kot napovednik otrokovih temeljnih kompetentnosti, iz-
ločili smo nebesedno inteligentnost in samouravnavanja kot napovednika
učne uspešnosti. S tem smo prešli iz konfirmatornega v eksploratorni pri-
stop (model bi bilo potrebno preveriti na neodvisnem vzorcu). Končni mo-
del je imel zadovoljivo prileganje pri dveh indeksih (CFI = 0,91, RMSEA(IZ)
= 0,06(0,05–0,07), SRMR = 0,11, χ2(391) =829,87, p < 0,001). Odnosi med
konstrukti so prikazani na sliki 9, nasičenosti označevalcev pa v tabeli 5.
Tabela 5: Dejavniki vedenja ponotranjenja in učne uspešnosti: merski model.a
M1/M2 M4
Latentna spremenljivka Nestand. Stand. Nestand. Stand.
Označevalec nasič. nasič. nasič. nasič.
Psihološke značilnosti mame
Optimizem (LOT-R) 1,00 0,59 //
//
Samospoštovanje (RSES) 0,99 0,85 //
//
Zadovoljstvo z življenjem (SWLS) 1,53 0,58
//
Depresivne težnje (LDT) -1,36 -0,74 //
//
Družinsko okolje (VDO-II) //
Avtoritativnost 1,00 0,54
Neučinkovit nadzor -1,52 -0,50
Uveljavljanje moči -0,62 -0,35
Spodbujanje razvoja 1,04 0,45
99
V skupni model smo vključili vse pomembne dejavnike iz delnih mo-
delov. Model ni imela zadovoljivega prileganja (CFI = 0,88, RMSEA(IZ)
= 0,07(0,06–0,07), SRMR = 0,13, χ2(417) =1036,15, p < 0,001), izmed izbra-
nih napovednikov so bili pomembni napovedniki učne uspešnosti temelj-
ne kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo, mejno pa tudi značilnosti starše-
vstva (nebesedna inteligentnost, izobrazba mame in samouravnavanje niso
bili pomembni). Pomembna napovednika vedenja ponotranjenja sta bila
tako otrokovo samouravnavanje kot izobrazba mame, pomembne so bile
tudi poti od maminih psiholoških značilnosti in starševstva do samourav-
navanja. V skladu z modifikacijskimi indeksi, ki jih izpiše Mplus (2009), in
teoretičnimi utemeljitvami, smo model spremenili; izobrazbo mame smo
v model vključili kot napovednik otrokovih temeljnih kompetentnosti, iz-
ločili smo nebesedno inteligentnost in samouravnavanja kot napovednika
učne uspešnosti. S tem smo prešli iz konfirmatornega v eksploratorni pri-
stop (model bi bilo potrebno preveriti na neodvisnem vzorcu). Končni mo-
del je imel zadovoljivo prileganje pri dveh indeksih (CFI = 0,91, RMSEA(IZ)
= 0,06(0,05–0,07), SRMR = 0,11, χ2(391) =829,87, p < 0,001). Odnosi med
konstrukti so prikazani na sliki 9, nasičenosti označevalcev pa v tabeli 5.
Tabela 5: Dejavniki vedenja ponotranjenja in učne uspešnosti: merski model.a
M1/M2 M4
Latentna spremenljivka Nestand. Stand. Nestand. Stand.
Označevalec nasič. nasič. nasič. nasič.
Psihološke značilnosti mame
Optimizem (LOT-R) 1,00 0,59 //
//
Samospoštovanje (RSES) 0,99 0,85 //
//
Zadovoljstvo z življenjem (SWLS) 1,53 0,58
//
Depresivne težnje (LDT) -1,36 -0,74 //
//
Družinsko okolje (VDO-II) //
Avtoritativnost 1,00 0,54
Neučinkovit nadzor -1,52 -0,50
Uveljavljanje moči -0,62 -0,35
Spodbujanje razvoja 1,04 0,45
99
