Page 100 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30

vedenjske težave in učna uspešnost

M1/M2 M4

Latentna spremenljivka Nestand. Stand. Nestand. Stand.
Označevalec nasič. nasič. nasič. nasič.

Kompetentnosti ob vstopu v šolo (PIPS)

Zgodnja pismenost 1,00 0,79 //
//
Računski pojmi in spretnosti 0,81 0,88 //

Stališča 0,13 0,20 //
//
Samouravnavanje //
//
Počasna hoja 1,00 0,71
b 0,75
Risanje kroga 3,71 0,91 b 0,80
b 0,77
Risanje zvezde 3,46 0,85 b 0,61

Razvrščanje kart 0,64 0,28 1,00 0,91
0,91 0,89
Vedenje ponotranjenja (SV-O) 0,87 0,91

Potrtost 1,00 0,80

Anksioznost 0,95 0,82

Osamljenost 1,18 0,80

Odvisnost 0,74 0,60

Učna uspešnost (SZ-1, SZ-2)

Slovenščina 1,00 0,96

Matematika 0,88 0,88

Spoznavanje okolja 0,79 0,86

Opombe. M1/M2 = merjenje 1 / merjenje 2, M4 = merjenje 4, Nestand. nasič. = nestandardizirana
nasičenost, Stand. nasič. = popolnoma standardizirana nasičenost. / = označevalca nismo merili. Vse
nasičenosti so pomembne vsaj na ravni tveganja p < 0,01. Vzdolžno so korelirane napake merjenja
med istima označevalcema pri odvisnosti, anksioznosti , slovenščini in matematiki, poleg tega pa še
sočasno v M1 med avtoritativnostjo in spodbujanjem razvoja.
aIzobrazbo mame smo v modelih obravnavali kot manifestno spremenljivko (nima nasičenosti), zato
je ne navajamo v tabeli.
b Zaradi vzdolžne invariance je nestandardizirana nasičenost enaka kot v M2.

V nadaljevanju smo statistično preverili posredni (mediacijski) učinek
značilnosti mame in starševstva na odsotnost vedenja ponotranjenja (preko
otrokovega samouravnavanja), pa tudi posredni učinek otrokovega samou-
ravnavanja na njegovo učno uspešnost (preko odsotnosti vedenja ponotra-
njenja). Glede na to, da je bil neposredni učinek izobrazbe mame na učno

100