Page 97 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 97
r e z u ltat i
(A) Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
V model na sliki 6 smo vključili otrokove temeljne kompetentnosti s
potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI
= 0,94, RMSEA(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,08, χ2(111) = 322,32, p <
0,001). Temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo so pomembno prispevale
v učni uspešnosti v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je zna-
šal 0,21, popolnoma standardizirani pa 0,55).
V model na sliki 6 smo vključili otrokovo nebesedno inteligentnost
s potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI
= 0,94, RMSEA(IZ) = 0,09(0,08–0,10), SRMR = 0,10, χ2(83) = 283,38, p <
0,001). Nebesedna inteligentnost je pomembno napovedovala učno uspeš-
nost v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je znašal 0,04, po-
polnoma standardizirani pa 0,32).
V model na sliki 6 smo vključili značilnosti starševstva oziroma dru-
žinskega okolja s potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovolji-
vo prileganje (CFI = 0,97, RMSEA(IZ) = 0,05(0,04–0,06), SRMR = 0,08,
χ2(126) = 239,18, p < 0,001). Značilnosti starševstva so pomembno napove-
dovale otrokovo učno uspešnost v prvem razredu (nestandardiziran koefi-
cient poti je znašal 0,89, popolnoma standardizirani pa 0,25).
V model na sliki 6 smo vključili otrokovo samouravnavanje s potjo do
M2 vedenja ponotranjenja in do M2 učne uspešnosti. Model je imel zado-
voljivo prileganje (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) = 0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,10,
χ2(127) = 317,92, p < 0,001). Otrokovo samouravnavanje je pomembno pri-
spevalo k odsotnosti vedenja ponotranjenja in učni uspešnosti v prvem ra-
zredu (nestandardizirana koeficienta poti sta znašala 0,09 oziroma 0,02,
popolnoma standardizirana pa 0,20 oziroma 0,24).
V model na sliki 6 smo vključili izobrazbo mame s potjo do M2 vede-
nja ponotranjenja in do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo pri-
leganje (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,10, χ2(83) =
235,98, p < 0,001). Izobrazba mame je pomembno pozitivno napovedovala
tako odsotnost vedenja ponotranjenja kot učno uspešnost v M2 (nestandar-
dizirana koeficienta poti sta znašala 0,19 oziroma 0,07, popolnoma standar-
dizirana pa 0,16 oziroma 0,29).
V nadaljevanju smo preverili posreden učinek značilnosti staršev-
stva in mame na otrokovo vedenje ponotranjenja (preko samouravnava-
nja; mama → starševstvo → samouravnavanje → vedenje ponotranjenja). V
model na sliki 6 smo vključili psihološke značilnosti mame s potjo do star-
ševstva s potjo do otrokovega samouravnavanja in s potjo do vedenja po-
97
(A) Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
V model na sliki 6 smo vključili otrokove temeljne kompetentnosti s
potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI
= 0,94, RMSEA(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,08, χ2(111) = 322,32, p <
0,001). Temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo so pomembno prispevale
v učni uspešnosti v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je zna-
šal 0,21, popolnoma standardizirani pa 0,55).
V model na sliki 6 smo vključili otrokovo nebesedno inteligentnost
s potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo prileganje (CFI
= 0,94, RMSEA(IZ) = 0,09(0,08–0,10), SRMR = 0,10, χ2(83) = 283,38, p <
0,001). Nebesedna inteligentnost je pomembno napovedovala učno uspeš-
nost v prvem razredu (nestandardiziran koeficient poti je znašal 0,04, po-
polnoma standardizirani pa 0,32).
V model na sliki 6 smo vključili značilnosti starševstva oziroma dru-
žinskega okolja s potjo do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovolji-
vo prileganje (CFI = 0,97, RMSEA(IZ) = 0,05(0,04–0,06), SRMR = 0,08,
χ2(126) = 239,18, p < 0,001). Značilnosti starševstva so pomembno napove-
dovale otrokovo učno uspešnost v prvem razredu (nestandardiziran koefi-
cient poti je znašal 0,89, popolnoma standardizirani pa 0,25).
V model na sliki 6 smo vključili otrokovo samouravnavanje s potjo do
M2 vedenja ponotranjenja in do M2 učne uspešnosti. Model je imel zado-
voljivo prileganje (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) = 0,07(0,06–0,08), SRMR = 0,10,
χ2(127) = 317,92, p < 0,001). Otrokovo samouravnavanje je pomembno pri-
spevalo k odsotnosti vedenja ponotranjenja in učni uspešnosti v prvem ra-
zredu (nestandardizirana koeficienta poti sta znašala 0,09 oziroma 0,02,
popolnoma standardizirana pa 0,20 oziroma 0,24).
V model na sliki 6 smo vključili izobrazbo mame s potjo do M2 vede-
nja ponotranjenja in do M2 učne uspešnosti. Model je imel zadovoljivo pri-
leganje (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) = 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,10, χ2(83) =
235,98, p < 0,001). Izobrazba mame je pomembno pozitivno napovedovala
tako odsotnost vedenja ponotranjenja kot učno uspešnost v M2 (nestandar-
dizirana koeficienta poti sta znašala 0,19 oziroma 0,07, popolnoma standar-
dizirana pa 0,16 oziroma 0,29).
V nadaljevanju smo preverili posreden učinek značilnosti staršev-
stva in mame na otrokovo vedenje ponotranjenja (preko samouravnava-
nja; mama → starševstvo → samouravnavanje → vedenje ponotranjenja). V
model na sliki 6 smo vključili psihološke značilnosti mame s potjo do star-
ševstva s potjo do otrokovega samouravnavanja in s potjo do vedenja po-
97
