Page 73 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 73
študija primera: moderna galerija 73
Objavi Prenova in MG: 20. stoletje/Kontinuitete in prelomi vsebujeta
tudi slike, torej je v analizo zajeta tudi analiza vizualnega diskurza. Ob-
java Otvoritev prenovljene MG vsebuje še video z naslovom Otvoritev pre-
novljene Moderne galerije – posnetek svečanega trenutka otvoritve ga-
lerije z odlomki govorov (5 min 9 sekund). Ker gre za nepopolne tekste
(odlomke, vzete iz konteksta), video ni zajet v analizo.
Podatke o tem, kako institucija razume in uveljavlja svojo vzgojno-
-izobraževalno vlogo (muzejski diskurz), bi lahko pridobivala tudi z in-
tervjuji (na primer z izbranimi zaposlenimi, z umetniki, povezanimi z
galerijo, s predstavniki kulturne politike), vendar se za to tehniko, po-
gosto uporabljeno pri analizi diskurza, v tem delu raziskave nisem odlo-
čila. Raziskovalci že nekaj časa poudarjajo pomen naravnega empirične-
ga gradiva, ki naj bi zmanjševal vpliv raziskovalca, omogočal bolj nepo-
sredno preučevanje tematike in prinašal bogate podatke (Potter, 1996;
Potter, 2002, nav. v: Hepburn in Potter, 2004: 182). Tako kot pri razsta-
vi, knjižnem vodniku in posnetkih vodenih ogledov gre tu za besedila
oziroma dokumente, ki, če uporabim Vogrinčeve besede, niso nastali na
mojo pobudo; nastali so predvsem z drugimi, ne raziskovalnimi nameni,
jaz pa sem jih poiskala in analizirala zaradi potreb svoje raziskave (Vo-
grinc, 2008: 124). Kot taki pomenijo dragocen vir naravnih podatkov.
Analiziranje podatkov
Bistvo kvalitativne vsebinske analize empiričnega gradiva je iskanje tem,
ključnih besed, pojmov – kodiranje in kategoriziranje. Gre za proces
konceptualiziranja, ko iz množice podatkov oblikujemo koncepte. Kot
pravita Corbin in Strauss (1990: 7), je osnovna enota analize koncept in
ne podatek. Povedano drugače: teorija ne nastane iz surovih podatkov,
temveč z oblikovanjem konceptov iz/na podlagi podatkov.
Analiza obiskovalčevega diskurza
Analizo intervjujev in opažanj sem začela že z urejanjem gradiva in pre-
pisovanjem, saj sem bila pri poslušanju posnetkov in njihovem prepiso-
vanju – za intervju sem porabila dva do tri dni – v kar najbolj tesnem sti-
ku z gradivom. V tej fazi sem ročno naredila začetno, odprto kodiranje
(Charmaz, 2006: 47–57), s čimer sem ugotavljala prve podobnosti in raz-
like v estetskem doživljanju med obema kategorijama obiskovalcev.
Analiza intervjujev je v nadaljevanju potekala računalniško, pri ko-
diranju pa sem se bolj osredotočila. Uporabila sem program za kvalita-
tivno analizo Nvivo, ki omogoča določanje tako in vivo in drugih ne-
abstraktnih kod kot konceptov. Vsak intervju sem analizirala po sklo-
Objavi Prenova in MG: 20. stoletje/Kontinuitete in prelomi vsebujeta
tudi slike, torej je v analizo zajeta tudi analiza vizualnega diskurza. Ob-
java Otvoritev prenovljene MG vsebuje še video z naslovom Otvoritev pre-
novljene Moderne galerije – posnetek svečanega trenutka otvoritve ga-
lerije z odlomki govorov (5 min 9 sekund). Ker gre za nepopolne tekste
(odlomke, vzete iz konteksta), video ni zajet v analizo.
Podatke o tem, kako institucija razume in uveljavlja svojo vzgojno-
-izobraževalno vlogo (muzejski diskurz), bi lahko pridobivala tudi z in-
tervjuji (na primer z izbranimi zaposlenimi, z umetniki, povezanimi z
galerijo, s predstavniki kulturne politike), vendar se za to tehniko, po-
gosto uporabljeno pri analizi diskurza, v tem delu raziskave nisem odlo-
čila. Raziskovalci že nekaj časa poudarjajo pomen naravnega empirične-
ga gradiva, ki naj bi zmanjševal vpliv raziskovalca, omogočal bolj nepo-
sredno preučevanje tematike in prinašal bogate podatke (Potter, 1996;
Potter, 2002, nav. v: Hepburn in Potter, 2004: 182). Tako kot pri razsta-
vi, knjižnem vodniku in posnetkih vodenih ogledov gre tu za besedila
oziroma dokumente, ki, če uporabim Vogrinčeve besede, niso nastali na
mojo pobudo; nastali so predvsem z drugimi, ne raziskovalnimi nameni,
jaz pa sem jih poiskala in analizirala zaradi potreb svoje raziskave (Vo-
grinc, 2008: 124). Kot taki pomenijo dragocen vir naravnih podatkov.
Analiziranje podatkov
Bistvo kvalitativne vsebinske analize empiričnega gradiva je iskanje tem,
ključnih besed, pojmov – kodiranje in kategoriziranje. Gre za proces
konceptualiziranja, ko iz množice podatkov oblikujemo koncepte. Kot
pravita Corbin in Strauss (1990: 7), je osnovna enota analize koncept in
ne podatek. Povedano drugače: teorija ne nastane iz surovih podatkov,
temveč z oblikovanjem konceptov iz/na podlagi podatkov.
Analiza obiskovalčevega diskurza
Analizo intervjujev in opažanj sem začela že z urejanjem gradiva in pre-
pisovanjem, saj sem bila pri poslušanju posnetkov in njihovem prepiso-
vanju – za intervju sem porabila dva do tri dni – v kar najbolj tesnem sti-
ku z gradivom. V tej fazi sem ročno naredila začetno, odprto kodiranje
(Charmaz, 2006: 47–57), s čimer sem ugotavljala prve podobnosti in raz-
like v estetskem doživljanju med obema kategorijama obiskovalcev.
Analiza intervjujev je v nadaljevanju potekala računalniško, pri ko-
diranju pa sem se bolj osredotočila. Uporabila sem program za kvalita-
tivno analizo Nvivo, ki omogoča določanje tako in vivo in drugih ne-
abstraktnih kod kot konceptov. Vsak intervju sem analizirala po sklo-
