Page 74 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 74
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
pih razstave oziroma umetniških delih, ki si jih je obiskovalec ogledoval.
Obiskovalci so si izbirali različne eksponate, za nekatere od njih pa so
se, kot že rečeno, odločili vsi. To mi je omogočalo primerjanje, ki je ena
ključnih metod kvalitativne vsebinske analize (prim. Glaser, 1992). Bolj
ko sem prehajala od določanja neabstraktnih kod k določanju koncep-
tov in je bil proces analiziranja »transformativen« (Lofland idr., 2006:
195), bolj je bilo primerjanje kod in kategorij izrazito. Kodiranje in kate-
goriziranje je temeljilo na:
– primerjanju odzivov istega obiskovalca (ali strokovno usposobljene-
ga ali neusposobljenega na področju likovne umetnosti) na različna
umetniška dela glede na žanr, obdobje, avtorja (na primer na figura-
liko, abstrakcijo in konceptualno umetnost);
– primerjanju odzivov različnih obiskovalcev (strokovno usposoblje-
nih in neusposobljenih na področju likovne umetnosti) na ista ume-
tniška dela (na primer na izbrani sliki Franceta Kralja in Toma Pod-
gornika ter druga umetniška dela, na impresioniste, na avantgardo
dvajsetih let, na partizansko umetnost in tako naprej);
– primerjanju odzivov strokovno usposobljenih na področju likovne
umetnosti med sabo in strokovno neusposobljenih na področju li-
kovne umetnosti med sabo;
– primerjanju podatkov iz prvega dela intervjuja (poznavanje likovne
umetnosti, izkušnje z muzeji, odnos do umetnosti in muzejev) s po-
datki iz drugega dela intervjuja (ogled v galeriji);
– primerjanju podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, z opažanji.
Pri primerjanju strokovno usposobljenih in strokovno neusposo-
bljenih za likovno umetnost je seveda šlo za ugotavljanje enakosti, po-
dobnosti in različnosti med obema skupinama in predvsem znotraj obeh
skupin. Značilnosti razumevanja umetnin sem pri posamezniku ugota-
vljala najprej v okviru skupine, ki ji pripada. Pri kvalitativni vsebinski
analizi so me bolj kot stavki zanimali odstavki – odziv na umetniško
delo ali sklop del. Ves čas sem se gibala med posameznimi deli intervju-
ja in intervjujem kot celoto, da bi z razumevanjem konteksta lažje dolo-
čala posamezne pojme. Intervjuje sem tako večkrat prebrala. Da sem jih
sama izvedla in prepisala, je bilo pri analizi nedvomno v pomoč. Pozna-
la sem posamezne situacije in se živo spominjala intervjujev. Če kljub
temu kakšne formulacije nisem dobro razumela, sem za pojasnilo stopi-
la v stik z udeležencem.
pih razstave oziroma umetniških delih, ki si jih je obiskovalec ogledoval.
Obiskovalci so si izbirali različne eksponate, za nekatere od njih pa so
se, kot že rečeno, odločili vsi. To mi je omogočalo primerjanje, ki je ena
ključnih metod kvalitativne vsebinske analize (prim. Glaser, 1992). Bolj
ko sem prehajala od določanja neabstraktnih kod k določanju koncep-
tov in je bil proces analiziranja »transformativen« (Lofland idr., 2006:
195), bolj je bilo primerjanje kod in kategorij izrazito. Kodiranje in kate-
goriziranje je temeljilo na:
– primerjanju odzivov istega obiskovalca (ali strokovno usposobljene-
ga ali neusposobljenega na področju likovne umetnosti) na različna
umetniška dela glede na žanr, obdobje, avtorja (na primer na figura-
liko, abstrakcijo in konceptualno umetnost);
– primerjanju odzivov različnih obiskovalcev (strokovno usposoblje-
nih in neusposobljenih na področju likovne umetnosti) na ista ume-
tniška dela (na primer na izbrani sliki Franceta Kralja in Toma Pod-
gornika ter druga umetniška dela, na impresioniste, na avantgardo
dvajsetih let, na partizansko umetnost in tako naprej);
– primerjanju odzivov strokovno usposobljenih na področju likovne
umetnosti med sabo in strokovno neusposobljenih na področju li-
kovne umetnosti med sabo;
– primerjanju podatkov iz prvega dela intervjuja (poznavanje likovne
umetnosti, izkušnje z muzeji, odnos do umetnosti in muzejev) s po-
datki iz drugega dela intervjuja (ogled v galeriji);
– primerjanju podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, z opažanji.
Pri primerjanju strokovno usposobljenih in strokovno neusposo-
bljenih za likovno umetnost je seveda šlo za ugotavljanje enakosti, po-
dobnosti in različnosti med obema skupinama in predvsem znotraj obeh
skupin. Značilnosti razumevanja umetnin sem pri posamezniku ugota-
vljala najprej v okviru skupine, ki ji pripada. Pri kvalitativni vsebinski
analizi so me bolj kot stavki zanimali odstavki – odziv na umetniško
delo ali sklop del. Ves čas sem se gibala med posameznimi deli intervju-
ja in intervjujem kot celoto, da bi z razumevanjem konteksta lažje dolo-
čala posamezne pojme. Intervjuje sem tako večkrat prebrala. Da sem jih
sama izvedla in prepisala, je bilo pri analizi nedvomno v pomoč. Pozna-
la sem posamezne situacije in se živo spominjala intervjujev. Če kljub
temu kakšne formulacije nisem dobro razumela, sem za pojasnilo stopi-
la v stik z udeležencem.
