Page 55 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 55
izhodišča preučevanja muzejske interpretacije 55
izobrazbeni strukturi prebivalstva v razvitih državah še vedno drži ugo-
tovitev, da so med obiskovalci umetnostnih muzejev in galerij najmanj
zastopane tiste družbene skupine, ki predstavljajo največji delež prebi-
valstva (tj. manj izobraženi)« (Tavčar, 2009: 122, op. 29). Ta vprašanja,
ki še nimajo pravih odgovorov, namreč odpirajo tudi ključno vprašanje,
povezano z interpretacijo (poznamo ga že od Bourdieuja naprej, defini-
ra pa ga tudi Hein): kako muzej razume svojo vzgojno-izobraževalno,
družbeno vlogo in v kolikšni meri z interpretiranjem eksponatov pove-
čuje javno dostopnost.
Po pregledu različnih teoretičnih vidikov v okviru institucionalne-
ga konteksta je mogoče teoretično izhodišče oblikovati takole: umetno-
stni muzej mora v skladu s sodobno pojmovano vzgojno-izobraževalno vlo-
go, ki jo v družbi kot institucija ima, prevzeti odgovornost za interpretacijo
kot tisto sodobno pojmovano muzeološko funkcijo, ki lahko prispeva k obi-
skovalčevemu razumevanju umetniških del.
***
Drugo poglavje sklepam s temi teoretičnimi izhodišči za raziskavo o pe-
dagoškem pomenu interpretacije v umetnostnem muzeju:
1. Najpomembnejši dejavnik estetskega doživljanja je muzejski obisko-
valec z vsem svojim (ne)znanjem, izkušnjami, vrednotami, (ne)zani-
manji in drugimi značilnostmi; obiskovalci umetnostnih muzejev
so za razumevanje likovne umetnosti različno sposobni, kar določa
muzejski pristop k interpretiranju umetniških del.
2. Umetnost je komunikativna, naše razumevanje umetnosti pa je od-
visno tudi od diskurza, ki ga s fizično postavitvijo, besedili in dru-
gimi oblikami interpretacije določa umetnostna zgodovina kot pre-
vladujoča znanstvena disciplina v umetnostnem muzeju.
3. Umetnostni muzej mora v skladu s sodobno pojmovano vzgojno-iz-
obraževalno vlogo, ki jo v družbi kot institucija ima, prevzeti odgo-
vornost za interpretacijo kot tisto sodobno pojmovano muzeološko
funkcijo, ki lahko prispeva k obiskovalčevemu razumevanju ume-
tniških del.
izobrazbeni strukturi prebivalstva v razvitih državah še vedno drži ugo-
tovitev, da so med obiskovalci umetnostnih muzejev in galerij najmanj
zastopane tiste družbene skupine, ki predstavljajo največji delež prebi-
valstva (tj. manj izobraženi)« (Tavčar, 2009: 122, op. 29). Ta vprašanja,
ki še nimajo pravih odgovorov, namreč odpirajo tudi ključno vprašanje,
povezano z interpretacijo (poznamo ga že od Bourdieuja naprej, defini-
ra pa ga tudi Hein): kako muzej razume svojo vzgojno-izobraževalno,
družbeno vlogo in v kolikšni meri z interpretiranjem eksponatov pove-
čuje javno dostopnost.
Po pregledu različnih teoretičnih vidikov v okviru institucionalne-
ga konteksta je mogoče teoretično izhodišče oblikovati takole: umetno-
stni muzej mora v skladu s sodobno pojmovano vzgojno-izobraževalno vlo-
go, ki jo v družbi kot institucija ima, prevzeti odgovornost za interpretacijo
kot tisto sodobno pojmovano muzeološko funkcijo, ki lahko prispeva k obi-
skovalčevemu razumevanju umetniških del.
***
Drugo poglavje sklepam s temi teoretičnimi izhodišči za raziskavo o pe-
dagoškem pomenu interpretacije v umetnostnem muzeju:
1. Najpomembnejši dejavnik estetskega doživljanja je muzejski obisko-
valec z vsem svojim (ne)znanjem, izkušnjami, vrednotami, (ne)zani-
manji in drugimi značilnostmi; obiskovalci umetnostnih muzejev
so za razumevanje likovne umetnosti različno sposobni, kar določa
muzejski pristop k interpretiranju umetniških del.
2. Umetnost je komunikativna, naše razumevanje umetnosti pa je od-
visno tudi od diskurza, ki ga s fizično postavitvijo, besedili in dru-
gimi oblikami interpretacije določa umetnostna zgodovina kot pre-
vladujoča znanstvena disciplina v umetnostnem muzeju.
3. Umetnostni muzej mora v skladu s sodobno pojmovano vzgojno-iz-
obraževalno vlogo, ki jo v družbi kot institucija ima, prevzeti odgo-
vornost za interpretacijo kot tisto sodobno pojmovano muzeološko
funkcijo, ki lahko prispeva k obiskovalčevemu razumevanju ume-
tniških del.
