Page 58 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 58
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
»Diskurz je specifičen način sporočanja o svetu ali razumevanja sve-
ta oziroma enega izmed njegovih vidikov.« (Jørgesen in Philips, 2001,
nav. v: Vezovnik, 2009: 11.) Diskurz pomeni »rabo jezika v odnosu do
družbenih, političnih in kulturnih oblik – diskurz je jezik, ki odraža
družbeni red, ter hkrati jezik, ki oblikuje družbeni red in posamezniko-
vo interakcijo z okoljem.« (Jaworski in Coupland, 1999, nav. prav tam.)
Tavčarjeva (2007), ko govori o izobraževanju v muzejih in galerijah, ki
temelji na zbirkah, diskurz označi kot »sredstvo za razumevanje«.
Ugotovili smo že, da diskurzivna narava muzeja vpliva na obiskoval-
ca – njegovo osmišljanje lastnih izkušenj in znanja v neposrednem stiku
z umetniškimi deli, njegovo pripisovanje pomena umetniškim delom v
fizični in miselni interakaciji z eksponati. Muzejska razstava kot temelj-
na oblika diskurza pomeni konstruiranje umetnosti kot kategorije ma-
terialne kulture in načinov, kako naj obiskovalci umetnost gledamo, do-
življamo, razumemo in kakšen odnos naj vzpostavimo do nje. Praktič-
no vse v muzeju je diskurzivno, od izbora in postavitve eksponatov do te-
kstov, še posebej pa to velja za podporna interpretativna gradiva, ki po-
samezna umetniška dela in njihove medsebojne zgodovinske in slogov-
ne odnose pojasnjujejo. Funkcija muzejske interpretacije je v jedru di-
daktična, saj lahko obiskovalca popelje v daljšo interakcijo z ekspona-
tom, intenzivnejše gledanje umetnine in postopno grajenje njenega po-
mena – v razumevanje umetnine. Ljudje smo namreč različno sposob-
ni za umevanje likovne umetnosti in imamo z njo različne izkušnje. Li-
kovna umetnost nas različno zanima in o njej imamo različne predsta-
ve, vnaprej izoblikovana mnenja, ki vplivajo na naše razumevanje ume-
tnin. S tega vidika postane pomembno razumevanje družbeno-kultur-
nih dejavnikov in okoliščin doživljanja v muzeju razstavljenih umetnin
– muzejskega konteksta. Ker obiskovalec muzeja sestavlja pomen ume-
tnine ne samo na temelju lastnega znanja in zanimanja, ampak tudi na
temelju samega umetniškega dela in predvsem muzejske interpretacije, je
muzejski kontekst pomemben. Ključno pri tem je, kakšnega obiskoval-
ca kustos predvidi in kako na podlagi teh predvidevanj zasnuje interpre-
tacijo. Kustos oziroma muzej je tisti, ki ustvarja okolje za spoznavanje in
razumevanje umetnin. To ustvarjanje učnega okolja je tudi samo po sebi
ideološko, saj je odvisno od institucije (tipa muzeja) in v njej prevladujo-
če znanstvene discipline. Gre torej za diskurz, ki ga lahko označimo za
družbeno konstitutivnega kot tudi družbeno določenega (prim. Potter
in Hepburn, 2008: 277).
»Diskurz je specifičen način sporočanja o svetu ali razumevanja sve-
ta oziroma enega izmed njegovih vidikov.« (Jørgesen in Philips, 2001,
nav. v: Vezovnik, 2009: 11.) Diskurz pomeni »rabo jezika v odnosu do
družbenih, političnih in kulturnih oblik – diskurz je jezik, ki odraža
družbeni red, ter hkrati jezik, ki oblikuje družbeni red in posamezniko-
vo interakcijo z okoljem.« (Jaworski in Coupland, 1999, nav. prav tam.)
Tavčarjeva (2007), ko govori o izobraževanju v muzejih in galerijah, ki
temelji na zbirkah, diskurz označi kot »sredstvo za razumevanje«.
Ugotovili smo že, da diskurzivna narava muzeja vpliva na obiskoval-
ca – njegovo osmišljanje lastnih izkušenj in znanja v neposrednem stiku
z umetniškimi deli, njegovo pripisovanje pomena umetniškim delom v
fizični in miselni interakaciji z eksponati. Muzejska razstava kot temelj-
na oblika diskurza pomeni konstruiranje umetnosti kot kategorije ma-
terialne kulture in načinov, kako naj obiskovalci umetnost gledamo, do-
življamo, razumemo in kakšen odnos naj vzpostavimo do nje. Praktič-
no vse v muzeju je diskurzivno, od izbora in postavitve eksponatov do te-
kstov, še posebej pa to velja za podporna interpretativna gradiva, ki po-
samezna umetniška dela in njihove medsebojne zgodovinske in slogov-
ne odnose pojasnjujejo. Funkcija muzejske interpretacije je v jedru di-
daktična, saj lahko obiskovalca popelje v daljšo interakcijo z ekspona-
tom, intenzivnejše gledanje umetnine in postopno grajenje njenega po-
mena – v razumevanje umetnine. Ljudje smo namreč različno sposob-
ni za umevanje likovne umetnosti in imamo z njo različne izkušnje. Li-
kovna umetnost nas različno zanima in o njej imamo različne predsta-
ve, vnaprej izoblikovana mnenja, ki vplivajo na naše razumevanje ume-
tnin. S tega vidika postane pomembno razumevanje družbeno-kultur-
nih dejavnikov in okoliščin doživljanja v muzeju razstavljenih umetnin
– muzejskega konteksta. Ker obiskovalec muzeja sestavlja pomen ume-
tnine ne samo na temelju lastnega znanja in zanimanja, ampak tudi na
temelju samega umetniškega dela in predvsem muzejske interpretacije, je
muzejski kontekst pomemben. Ključno pri tem je, kakšnega obiskoval-
ca kustos predvidi in kako na podlagi teh predvidevanj zasnuje interpre-
tacijo. Kustos oziroma muzej je tisti, ki ustvarja okolje za spoznavanje in
razumevanje umetnin. To ustvarjanje učnega okolja je tudi samo po sebi
ideološko, saj je odvisno od institucije (tipa muzeja) in v njej prevladujo-
če znanstvene discipline. Gre torej za diskurz, ki ga lahko označimo za
družbeno konstitutivnega kot tudi družbeno določenega (prim. Potter
in Hepburn, 2008: 277).
