Page 57 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 57
udija primera: 57
Moderna galerija
v Ljubljani
Metodologija
Raziskava je kvalitativna. Nekaterih družbenih pojavov namreč
ne moremo izmeriti oziroma eksperimentalno preučiti kot »ko-
ličine, vrednosti, intenzivnosti in pogostnosti« (Denzin in Lin-
coln, 2011: 8), ampak je treba pojave razumeti, to pa je mogoče le s ce-
lovitim in neposrednim raziskovalnim pristopom. Kvalitativni razisko-
valci »iščejo odgovore predvsem na vprašanja, ki poudarjajo, kako neka
družbena izkušnja nastane in se ji pripiše pomen« (prav tam, poudarek
v originalu).
Pred predstavijo koncepta raziskave in opisom posameznih razisko-
valnih postopkov poglejmo metodološki kontekst raziskave. Po Scho-
staku (2002: 5–9) se zasnova raziskovalnega projekta na pedagoškem po-
dročju in na tem temelječa izbira metod raziskovanja vselej najprej začne
z razmislekom o paradigmatskem ozadju raziskave.
Paradigmatsko ozadje
Epistemološko izhodišče pričujoče raziskave je socialni oziroma druž-
beni konstruktivizem, ki temelji na splošnem prepričanju, »da znanje
ni brezinteresno, apolitično in brez čustvenih in utelešenih vidikov člo-
veške izkušnje, temveč je v nekem smislu ideološko, politično in preže-
to z vrednotami« (Rouse, 1996, nav. v: Schwandt, 2003: 307–308). Pot-
ter (1996) med konstruktivistične pristope, za katere je značilno, da so
se razvili na stičiščih oziroma presekih disciplin, uvršča analizo diskur-
za. Diskurz označi kot »središčni organizacijski princip konstrukcije«
(prav tam: 127).
Moderna galerija
v Ljubljani
Metodologija
Raziskava je kvalitativna. Nekaterih družbenih pojavov namreč
ne moremo izmeriti oziroma eksperimentalno preučiti kot »ko-
ličine, vrednosti, intenzivnosti in pogostnosti« (Denzin in Lin-
coln, 2011: 8), ampak je treba pojave razumeti, to pa je mogoče le s ce-
lovitim in neposrednim raziskovalnim pristopom. Kvalitativni razisko-
valci »iščejo odgovore predvsem na vprašanja, ki poudarjajo, kako neka
družbena izkušnja nastane in se ji pripiše pomen« (prav tam, poudarek
v originalu).
Pred predstavijo koncepta raziskave in opisom posameznih razisko-
valnih postopkov poglejmo metodološki kontekst raziskave. Po Scho-
staku (2002: 5–9) se zasnova raziskovalnega projekta na pedagoškem po-
dročju in na tem temelječa izbira metod raziskovanja vselej najprej začne
z razmislekom o paradigmatskem ozadju raziskave.
Paradigmatsko ozadje
Epistemološko izhodišče pričujoče raziskave je socialni oziroma druž-
beni konstruktivizem, ki temelji na splošnem prepričanju, »da znanje
ni brezinteresno, apolitično in brez čustvenih in utelešenih vidikov člo-
veške izkušnje, temveč je v nekem smislu ideološko, politično in preže-
to z vrednotami« (Rouse, 1996, nav. v: Schwandt, 2003: 307–308). Pot-
ter (1996) med konstruktivistične pristope, za katere je značilno, da so
se razvili na stičiščih oziroma presekih disciplin, uvršča analizo diskur-
za. Diskurz označi kot »središčni organizacijski princip konstrukcije«
(prav tam: 127).
