Page 59 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 59
študija primera: moderna galerija 59
Konstruktivistični pristop ima določene ontološke, epistemološke
in konkretne metodološke značilnosti, ki jih povzemajo Lincoln, Lyn-
ham in Guba (2011). Z ontološkega vidika gre za to, da »ljudje konstru-
iramo svoje znanje skozi žive izkušnje in v interakaciji z drugimi člani
družbe. To pomeni, da kot raziskovalci v procesu raziskovanja sodeluje-
mo z raziskovanci, s čimer zagotavljamo ustvarjanje znanstvenega zna-
nja, ki zrcali njihovo resničnost« (prav tam: 103). Z epistemološkega vi-
dika gre za to, »da nas oblikujejo naše žive izkušnje, te pa se vedno kaže-
jo v znanstvenem znanju, ki ga kot raziskovalci ustvarjamo, ter v podat-
kih, ki jih pridobivamo od raziskovancev« (prav tam: 104). Z metodo-
loškega vidika gre za hermenevtičen, dialektičen analitičen proces in za
uporabo naturalističnih metod, ki omogočajo enakovreden dialog med
raziskovalci in tistimi, s katerimi so v interakciji (prav tam: 104–105).
Z vidika samega raziskovanja konstruktivistični pristop odpira
vprašanja o tem, katere metodološke odločitve raziskovalec sprejema in
kako te odločitve vplivajo na želene rezultate (Flick, 2004: 94). Ena od
prvih odločitev je bila, da raziskovanje poteka v naravnem okolju in z
uporabo karseda naturalističnih metod.
Koncept raziskave
Teoretični pregled je pokazal, da je muzejsko interpretacijo potrebno
preučevati kompleksno. Izhajajoč iz treh teoretičnih kontekstov – izku-
stvenega, disciplinarnega in institucionalnega – se v tej raziskavi spra-
šujem:
– Kako obiskovalci z različno zmožnostjo dojemanja likovne umetno-
sti doživljajo, razumevajo v umetnostnem muzeju razstavljena umet
niška dela?
– Kakšna je narava in funkcija prostorske in tekstovne interpretacije v
umetnostnem muzeju razstavljenih umetniških del?
– Kako umetnostni muzej kot institucija razume in uveljavlja svojo
vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlogo ima pri tem interpre-
tacija?
Na prvo raziskovalno vprašanje (Kako obiskovalci z različno zmo-
žnostjo dojemanja likovne umetnosti doživljajo, razumevajo v umetno-
stnem muzeju razstavljena umetniška dela?) odgovarjam z analizo obi-
skovalčevega neposrednega stika z umetniškimi deli v muzeju: kaj se
dejansko dogaja v fizični in miselni interakaciji z eksponati. V raziska-
vo so zajeti naključni in namensko izbrani obiskovalci, pri čemer glavni
Konstruktivistični pristop ima določene ontološke, epistemološke
in konkretne metodološke značilnosti, ki jih povzemajo Lincoln, Lyn-
ham in Guba (2011). Z ontološkega vidika gre za to, da »ljudje konstru-
iramo svoje znanje skozi žive izkušnje in v interakaciji z drugimi člani
družbe. To pomeni, da kot raziskovalci v procesu raziskovanja sodeluje-
mo z raziskovanci, s čimer zagotavljamo ustvarjanje znanstvenega zna-
nja, ki zrcali njihovo resničnost« (prav tam: 103). Z epistemološkega vi-
dika gre za to, »da nas oblikujejo naše žive izkušnje, te pa se vedno kaže-
jo v znanstvenem znanju, ki ga kot raziskovalci ustvarjamo, ter v podat-
kih, ki jih pridobivamo od raziskovancev« (prav tam: 104). Z metodo-
loškega vidika gre za hermenevtičen, dialektičen analitičen proces in za
uporabo naturalističnih metod, ki omogočajo enakovreden dialog med
raziskovalci in tistimi, s katerimi so v interakciji (prav tam: 104–105).
Z vidika samega raziskovanja konstruktivistični pristop odpira
vprašanja o tem, katere metodološke odločitve raziskovalec sprejema in
kako te odločitve vplivajo na želene rezultate (Flick, 2004: 94). Ena od
prvih odločitev je bila, da raziskovanje poteka v naravnem okolju in z
uporabo karseda naturalističnih metod.
Koncept raziskave
Teoretični pregled je pokazal, da je muzejsko interpretacijo potrebno
preučevati kompleksno. Izhajajoč iz treh teoretičnih kontekstov – izku-
stvenega, disciplinarnega in institucionalnega – se v tej raziskavi spra-
šujem:
– Kako obiskovalci z različno zmožnostjo dojemanja likovne umetno-
sti doživljajo, razumevajo v umetnostnem muzeju razstavljena umet
niška dela?
– Kakšna je narava in funkcija prostorske in tekstovne interpretacije v
umetnostnem muzeju razstavljenih umetniških del?
– Kako umetnostni muzej kot institucija razume in uveljavlja svojo
vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlogo ima pri tem interpre-
tacija?
Na prvo raziskovalno vprašanje (Kako obiskovalci z različno zmo-
žnostjo dojemanja likovne umetnosti doživljajo, razumevajo v umetno-
stnem muzeju razstavljena umetniška dela?) odgovarjam z analizo obi-
skovalčevega neposrednega stika z umetniškimi deli v muzeju: kaj se
dejansko dogaja v fizični in miselni interakaciji z eksponati. V raziska-
vo so zajeti naključni in namensko izbrani obiskovalci, pri čemer glavni
