Page 60 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 60
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
vzorec sestavljata dve ciljno oblikovani skupini intervjuvancev: strokov-
no usposobljeni in strokovno neusposobljeni na področju likovne ume-
tnosti. Glede na različna pojmovanja diskurza v družboslovju (prim.
Wodak, 2008: 3–4) konstruktivistični vidik razumevanja obiskovalče-
ve interakcije z umetniškimi deli obravnavam kot obiskovalčev diskurz.
Drugo raziskovalno vprašanje (Kakšna je narava in funkcija prostor-
ske in tekstovne interpretacije v umetnostnem muzeju razstavljenih ume-
tniških del?) vodi v analizo dejanj kustosa – njegovo postavitev in inter-
pretacijo umetnin v prostoru in različnih oblikah teksta, kot so napisi ob
umetniških delih, tiskani vodniki in vodeni ogledi. Ker je vse v umetno-
stnem muzeju diskurzivno (Whitehead, 2012) oziroma je diskurz sred-
stvo za razumevanje muzejske zbirke (Tavčar, 2007), konstruktivistič-
ni vidik razumevanja dejanj kustosa v umetnostnem muzeju – umetno-
stnega zgodovinarja obravnavam kot umetnostnozgodovinski diskurz.
Tretje raziskovalno vprašanje (Kako umetnostni muzej kot instituci-
ja razume in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlo-
go ima pri tem interpretacija?) vodi v analizo polja delovanja umetno-
stnega muzeja kot družbene institucije. Predmet preučevanja je kontekst
(gre za enega ključnih konceptov v teoriji diskurza) oziroma družbeno
ozadje, lahko bi rekli tudi ideologija muzejske interpretacije kot histo-
rično ustvarjene prakse. Po definiciji Ruth Wodak, ki koncept konte-
ksta deli na štiri nivoje, se tu gibljem med »institucionalnim okvirjem
specifičnega konteksta določene situacije« in »širšim družbenopolitič-
nim in zgodovinskim kontekstom, s katerim je določen diskurz pove-
zan« (Wodak, 2008: 13). Zanima me, kako umetnostni muzej razume
in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo. Na podlagi izbranih do-
kumentov analiziram institucionalni oziroma muzejski diskurz, pri če-
mer me zanimata vzgoja in izobraževanje kot eno od polj delovanja ume-
tnostnega muzeja.
Slika 1 shematično prikazuje koncept raziskave, ki temelji na teore-
tični in metodološki triangulaciji.
Za raziskavo je izbran umetnostni muzej (to je specifičen muzej) in
ne muzej, ki med drugim hrani umetnostno zbirko (to je splošni muzej),
kajti umetnostni muzeji so tisti, ki posamično ali v skupinah (na primer
muzeji moderne umetnosti) v največji meri oblikujejo z interpretacijo in
doživljanjem umetnosti povezane ideologije ter na tem področju uvelja-
vljajo koncepte in prakse.
vzorec sestavljata dve ciljno oblikovani skupini intervjuvancev: strokov-
no usposobljeni in strokovno neusposobljeni na področju likovne ume-
tnosti. Glede na različna pojmovanja diskurza v družboslovju (prim.
Wodak, 2008: 3–4) konstruktivistični vidik razumevanja obiskovalče-
ve interakcije z umetniškimi deli obravnavam kot obiskovalčev diskurz.
Drugo raziskovalno vprašanje (Kakšna je narava in funkcija prostor-
ske in tekstovne interpretacije v umetnostnem muzeju razstavljenih ume-
tniških del?) vodi v analizo dejanj kustosa – njegovo postavitev in inter-
pretacijo umetnin v prostoru in različnih oblikah teksta, kot so napisi ob
umetniških delih, tiskani vodniki in vodeni ogledi. Ker je vse v umetno-
stnem muzeju diskurzivno (Whitehead, 2012) oziroma je diskurz sred-
stvo za razumevanje muzejske zbirke (Tavčar, 2007), konstruktivistič-
ni vidik razumevanja dejanj kustosa v umetnostnem muzeju – umetno-
stnega zgodovinarja obravnavam kot umetnostnozgodovinski diskurz.
Tretje raziskovalno vprašanje (Kako umetnostni muzej kot instituci-
ja razume in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlo-
go ima pri tem interpretacija?) vodi v analizo polja delovanja umetno-
stnega muzeja kot družbene institucije. Predmet preučevanja je kontekst
(gre za enega ključnih konceptov v teoriji diskurza) oziroma družbeno
ozadje, lahko bi rekli tudi ideologija muzejske interpretacije kot histo-
rično ustvarjene prakse. Po definiciji Ruth Wodak, ki koncept konte-
ksta deli na štiri nivoje, se tu gibljem med »institucionalnim okvirjem
specifičnega konteksta določene situacije« in »širšim družbenopolitič-
nim in zgodovinskim kontekstom, s katerim je določen diskurz pove-
zan« (Wodak, 2008: 13). Zanima me, kako umetnostni muzej razume
in uveljavlja svojo vzgojno-izobraževalno vlogo. Na podlagi izbranih do-
kumentov analiziram institucionalni oziroma muzejski diskurz, pri če-
mer me zanimata vzgoja in izobraževanje kot eno od polj delovanja ume-
tnostnega muzeja.
Slika 1 shematično prikazuje koncept raziskave, ki temelji na teore-
tični in metodološki triangulaciji.
Za raziskavo je izbran umetnostni muzej (to je specifičen muzej) in
ne muzej, ki med drugim hrani umetnostno zbirko (to je splošni muzej),
kajti umetnostni muzeji so tisti, ki posamično ali v skupinah (na primer
muzeji moderne umetnosti) v največji meri oblikujejo z interpretacijo in
doživljanjem umetnosti povezane ideologije ter na tem področju uvelja-
vljajo koncepte in prakse.
