Page 161 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 161
ep 161
Od umetnostnih muzejev kot javnih kulturnih ustanov z vzgoj-
no-izobraževalno vlogo, katerih zbirke so vir znanja, se priča-
kuje, da umetnin ne postavijo samo na ogled, ampak jih obisko-
valcem posamično ter v medsebojnih zgodovinskih, slogovnih in še ka-
kšnih povezavah tudi interpretirajo – obiskovalcem razložijo, pojasnijo,
»raztolmačijo«. Pedagoški pomen interpretacije v umetnostnem mu-
zeju potrjujejo kompleksni rezultati v primeru Moderne galerije, in si-
cer: obiskovalčev diskurz (interakcija estetsko različno kompetentnih
obiskovalcev – t. i. poznavalcev oziroma strokovne javnosti in t. i. ne-
poznavalcev oz. širše javnosti), umetnostnozgodovinski diskurz (inter-
pretacija umetnin za obiskovalce v postavitvi, knjižnem vodniku in vo-
denih ogledih) in muzejski diskurz (kulturnopolitični oziroma institu-
cionalni kontekst). Raziskava je pokazala, da umetnostni muzej ni naj-
bolj dostopen, čeprav se to od njega med drugim pričakuje, kakor je raz-
vidno iz kulturne politike, ki vključuje diskurz o dostopnosti. Muzej
kljub izkazani skrbi za obiskovalce, udejanjeni v različnih oblikah in-
terpretacije (knjižni vodnik, vodeni ogledi, prikrita interpretacija v raz-
stavnem prostoru), nagovarja predvsem strokovno javnost. To se kaže
zlasti v tem, da muzej eksponatov ne interpretira, zato obiskovalec ob
neposrednem stiku z umetnino zaman išče informacije o njej. Poleg
tega muzej uporablja preveč strokoven, disciplinaren pristop, pri čemer
pa obiskovalcem (predvsem gre za odrasle nepoznavalce umetnosti) ne
nudi potrebnih strategij za razumevanje umetnin.
V slovenskem prostoru je koncept interpretacije (v muzejih) vsebo-
van v konceptu dostopnosti (muzejev), med kazalniki, s katerimi se meri
Od umetnostnih muzejev kot javnih kulturnih ustanov z vzgoj-
no-izobraževalno vlogo, katerih zbirke so vir znanja, se priča-
kuje, da umetnin ne postavijo samo na ogled, ampak jih obisko-
valcem posamično ter v medsebojnih zgodovinskih, slogovnih in še ka-
kšnih povezavah tudi interpretirajo – obiskovalcem razložijo, pojasnijo,
»raztolmačijo«. Pedagoški pomen interpretacije v umetnostnem mu-
zeju potrjujejo kompleksni rezultati v primeru Moderne galerije, in si-
cer: obiskovalčev diskurz (interakcija estetsko različno kompetentnih
obiskovalcev – t. i. poznavalcev oziroma strokovne javnosti in t. i. ne-
poznavalcev oz. širše javnosti), umetnostnozgodovinski diskurz (inter-
pretacija umetnin za obiskovalce v postavitvi, knjižnem vodniku in vo-
denih ogledih) in muzejski diskurz (kulturnopolitični oziroma institu-
cionalni kontekst). Raziskava je pokazala, da umetnostni muzej ni naj-
bolj dostopen, čeprav se to od njega med drugim pričakuje, kakor je raz-
vidno iz kulturne politike, ki vključuje diskurz o dostopnosti. Muzej
kljub izkazani skrbi za obiskovalce, udejanjeni v različnih oblikah in-
terpretacije (knjižni vodnik, vodeni ogledi, prikrita interpretacija v raz-
stavnem prostoru), nagovarja predvsem strokovno javnost. To se kaže
zlasti v tem, da muzej eksponatov ne interpretira, zato obiskovalec ob
neposrednem stiku z umetnino zaman išče informacije o njej. Poleg
tega muzej uporablja preveč strokoven, disciplinaren pristop, pri čemer
pa obiskovalcem (predvsem gre za odrasle nepoznavalce umetnosti) ne
nudi potrebnih strategij za razumevanje umetnin.
V slovenskem prostoru je koncept interpretacije (v muzejih) vsebo-
van v konceptu dostopnosti (muzejev), med kazalniki, s katerimi se meri
