Page 146 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 146
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
TRIANGULACIJA 3 - Muzejski diskurz
Kritike in objave Nacionalni programi za kulturo
likovna umetnost kulturna dediščina
produkcija produkcija varstvo – dostopnost
¼ dostopnost ¼
razstava kot sredstvo umetno- interpretacija, popularizacija,
stne produkcije oz. produkt komunikacija
razmerij med umetniki, drugi- ¼
mi avtorji in ustanovo DOSTOPEN MUZEJ
¼
obiskanost
(splošna in strokovna javnost)
Slika 13: Prikaz triangulacije podatkov o muzejskem diskurzu, pridobljenih z ana-
lizo nacionalnih programov za kulturo, kritik in objav o razstavi.
Poglavje zaključuje tretja, zadnja triangulacija podatkov (slika 13).
Analiza rezultatov
Analiza rezultatov temelji na teoretičnih izhodiščih, izoblikovanih v
okviru izkustvenega, disciplinarnega in institucionalnega konteksta, in
odgovarja na raziskovalna vprašanja, ki so:
– Kako obiskovalci z različno zmožnostjo dojemanja likovne umetno-
sti doživljajo, razumevajo v umetnostnem muzeju razstavljena ume-
tniška dela?
– Kakšna je narava in funkcija prostorske in tekstovne interpretacije v
umetnostnem muzeju razstavljenih umetniških del?
– Kako umetnostni muzej kot institucija razume in uveljavlja svojo
vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlogo ima pri tem interpre-
tacija?
Izkustveni kontekst
Teoretično izhodišče: Najpomembnejši dejavnik estetskega doživljanja je
muzejski obiskovalec z vsem svojim (ne)znanjem, izkušnjami, vrednota-
mi, (ne)zanimanji in drugimi značilnostmi; obiskovalci umetnostnih mu-
zejev so za usvajanje likovne umetnosti različno sposobni, kar določa mu-
zejski pristop k interpretiranju umetniških del.
Na podlagi značilnosti doživljanja oziroma razumevanja v muzeju
razstavljenih umetnin obiskovalcev z različnim nivojem predznanja je
mogoče razpravo o izkustvenem kontekstu začeti z ozirom na koncept
TRIANGULACIJA 3 - Muzejski diskurz
Kritike in objave Nacionalni programi za kulturo
likovna umetnost kulturna dediščina
produkcija produkcija varstvo – dostopnost
¼ dostopnost ¼
razstava kot sredstvo umetno- interpretacija, popularizacija,
stne produkcije oz. produkt komunikacija
razmerij med umetniki, drugi- ¼
mi avtorji in ustanovo DOSTOPEN MUZEJ
¼
obiskanost
(splošna in strokovna javnost)
Slika 13: Prikaz triangulacije podatkov o muzejskem diskurzu, pridobljenih z ana-
lizo nacionalnih programov za kulturo, kritik in objav o razstavi.
Poglavje zaključuje tretja, zadnja triangulacija podatkov (slika 13).
Analiza rezultatov
Analiza rezultatov temelji na teoretičnih izhodiščih, izoblikovanih v
okviru izkustvenega, disciplinarnega in institucionalnega konteksta, in
odgovarja na raziskovalna vprašanja, ki so:
– Kako obiskovalci z različno zmožnostjo dojemanja likovne umetno-
sti doživljajo, razumevajo v umetnostnem muzeju razstavljena ume-
tniška dela?
– Kakšna je narava in funkcija prostorske in tekstovne interpretacije v
umetnostnem muzeju razstavljenih umetniških del?
– Kako umetnostni muzej kot institucija razume in uveljavlja svojo
vzgojno-izobraževalno vlogo in kakšno vlogo ima pri tem interpre-
tacija?
Izkustveni kontekst
Teoretično izhodišče: Najpomembnejši dejavnik estetskega doživljanja je
muzejski obiskovalec z vsem svojim (ne)znanjem, izkušnjami, vrednota-
mi, (ne)zanimanji in drugimi značilnostmi; obiskovalci umetnostnih mu-
zejev so za usvajanje likovne umetnosti različno sposobni, kar določa mu-
zejski pristop k interpretiranju umetniških del.
Na podlagi značilnosti doživljanja oziroma razumevanja v muzeju
razstavljenih umetnin obiskovalcev z različnim nivojem predznanja je
mogoče razpravo o izkustvenem kontekstu začeti z ozirom na koncept
