Page 142 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 142
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
tivne narave umetnosti: »Zlahka si predstavljam vodstvo po razstavi: ne
kot premočrtno zgodovino slovenskega modernizma, ampak kot vrsto
ustvarjalnih problemov, ki jih je treba ob umetninah pojasniti« (Brejc).
Pri tem izhaja iz lastne izkušnje, izkušnje strokovnjaka – poznavalca
umetnosti: »Umetnine poznam na pamet, ampak način, kako so tokrat
postavljene druga ob drugi, spodbuja podrobnejša razmišljanja o druž-
benem, političnem kontekstu, o umetniškem subjektu in njegovi ustvar-
jalni prodornosti, o razmerjih med slikarstvom in fotografijo, o umetno-
stni teoriji, ki je oblikovala 20. stoletje« (Brejc). Po mnenju avtorja ima
Moderna galerija vse možnosti za razlago umetnin: »Očitno je šele mo-
dernizem s svojimi deli, institucijami in arhivi (MG ima odličen doku-
mentacijski center in knjižnico) odprl možnosti, da v razlagah odpre-
mo številna raziskovalna področja sočasne umetnostne misli, od likovne
teorije, estetike, recepcijskega konteksta, ikonografskih študij in evrop-
skih primerjav« (Brejc).
Avtorji nastopajo s pozicije avtoritete in so prepričani v svoje ko-
mentarje oziroma stališča. Teksti so polni kategoričnih trditev. Kot re-
dek primer trditve, ki dopušča dvom v zapisano oziroma povedano, lah-
ko navedemo to (delno že citirano) izjavo: »Mesto v izboru je našlo tudi
precej del iz zbirk drugih institucij in iz zasebnih zbirk in zdi se mi, da
sem med njimi opazil tudi stvaritve, glede katerih je bilo pred časom (gre
za avantgardna dela iz dvajsetih, predstavljena v Galeriji ISIS) javno po-
stavljeno vprašanje o njihovi pristnosti. Smemo domnevati, da njihova
uvrstitev v postavitev pomeni strokovno odpravo takrat izraženih dvo-
mov ali le spretno potezo lastnika, ki je tako prišel do „overovitve“ ome-
njenih del?« (Štefanec). Zanimivo je, da se je prav na to izjavo burno od-
zvala Moderna galerija (M. Jenko v reviji Pogledi). Celoten tekst namreč
konotira avtoritativnost, suverenost, zato je institucija tudi ta del vzela
resno. Sicer pa čisto vse kritike dajejo vtis objektivnosti – tudi Bassino-
va, v kateri je v primerjavi z drugimi več pogojnih glagolskih oblik kakor
»naj bi«, »to bi bilo mogoče«, »morda bi«, vendar te ne prevladujejo
oziroma v celotnem jezikovnem kontekstu delujejo kategorično.
Objave o razstavi
Predmet analize so te tri objave na spletni strani: Prenova, Otvoritev pre-
novljene MG in MG: 20. stoletje/Kontinuitete in prelomi. Prvi dve objavi
se nanašata na prenovo galerije in ju je mogoče obravnavati skupaj, tretja
objava pa se eksplicitno nanaša na stalno razstavo, ki je pravzaprav eden
od rezultatov prenove. Drugih objav na temo razstave ni bilo.
tivne narave umetnosti: »Zlahka si predstavljam vodstvo po razstavi: ne
kot premočrtno zgodovino slovenskega modernizma, ampak kot vrsto
ustvarjalnih problemov, ki jih je treba ob umetninah pojasniti« (Brejc).
Pri tem izhaja iz lastne izkušnje, izkušnje strokovnjaka – poznavalca
umetnosti: »Umetnine poznam na pamet, ampak način, kako so tokrat
postavljene druga ob drugi, spodbuja podrobnejša razmišljanja o druž-
benem, političnem kontekstu, o umetniškem subjektu in njegovi ustvar-
jalni prodornosti, o razmerjih med slikarstvom in fotografijo, o umetno-
stni teoriji, ki je oblikovala 20. stoletje« (Brejc). Po mnenju avtorja ima
Moderna galerija vse možnosti za razlago umetnin: »Očitno je šele mo-
dernizem s svojimi deli, institucijami in arhivi (MG ima odličen doku-
mentacijski center in knjižnico) odprl možnosti, da v razlagah odpre-
mo številna raziskovalna področja sočasne umetnostne misli, od likovne
teorije, estetike, recepcijskega konteksta, ikonografskih študij in evrop-
skih primerjav« (Brejc).
Avtorji nastopajo s pozicije avtoritete in so prepričani v svoje ko-
mentarje oziroma stališča. Teksti so polni kategoričnih trditev. Kot re-
dek primer trditve, ki dopušča dvom v zapisano oziroma povedano, lah-
ko navedemo to (delno že citirano) izjavo: »Mesto v izboru je našlo tudi
precej del iz zbirk drugih institucij in iz zasebnih zbirk in zdi se mi, da
sem med njimi opazil tudi stvaritve, glede katerih je bilo pred časom (gre
za avantgardna dela iz dvajsetih, predstavljena v Galeriji ISIS) javno po-
stavljeno vprašanje o njihovi pristnosti. Smemo domnevati, da njihova
uvrstitev v postavitev pomeni strokovno odpravo takrat izraženih dvo-
mov ali le spretno potezo lastnika, ki je tako prišel do „overovitve“ ome-
njenih del?« (Štefanec). Zanimivo je, da se je prav na to izjavo burno od-
zvala Moderna galerija (M. Jenko v reviji Pogledi). Celoten tekst namreč
konotira avtoritativnost, suverenost, zato je institucija tudi ta del vzela
resno. Sicer pa čisto vse kritike dajejo vtis objektivnosti – tudi Bassino-
va, v kateri je v primerjavi z drugimi več pogojnih glagolskih oblik kakor
»naj bi«, »to bi bilo mogoče«, »morda bi«, vendar te ne prevladujejo
oziroma v celotnem jezikovnem kontekstu delujejo kategorično.
Objave o razstavi
Predmet analize so te tri objave na spletni strani: Prenova, Otvoritev pre-
novljene MG in MG: 20. stoletje/Kontinuitete in prelomi. Prvi dve objavi
se nanašata na prenovo galerije in ju je mogoče obravnavati skupaj, tretja
objava pa se eksplicitno nanaša na stalno razstavo, ki je pravzaprav eden
od rezultatov prenove. Drugih objav na temo razstave ni bilo.
