Page 63 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 63
na sveti božični dan. 291. Težku.
de bi se on tudi mogel hvaliti inu reči: »Moje messu inu kry sidi čez vse an- 292. Pridiga v Božjem hramu na navadni dan leta
gele,« bi my človeki ja spodobnu se za srečne ludy imejli deržati, Bug daj, de /15/34, sredi dneva.
bi je my zastopili, k sercu vzeli inu Boga zatu hvalili. 293. Izposojeno iz nem. Melden (javiti, sporočiti,
javljati, sporočati).
H drugimu imamo my na ta exempel Christusov s flissom pogledati, kaj 294. Lk 2,10–12.
je on, kateri je en GOSPUD čez vse GOSPUDIE v sojem pervim prihodu
nam ubozim človékom izkazal inu za našo volo terpil. Takovu bi nas gnalu, 295. Kleti (kevder; SSKJ).
de bi my iz serca tudi drugim ludem radi pomagali inu služili, aku bi nas tu 296. Zadovoljstva, veselja; izposojeno iz srvn. bav.
lih tesku291 stalu inu nad tem tudi kaj morali terpejti. H timu nam Bug poma- lušt (srv. lust) f. (zadovoljstvo, veselje, poželenje),
gaj s svojem Svetim Duhum, skuzi našiga lubiga GOSPUDA Jezusa Christu- in sicer po 10. in pred 16. stoletjem (H. Jazbec, 2007,
sa, amen. 54).
297. Česar ne poznaš, si ne želiš. Ovid, Ars amatoria
TA DRUGA PRIDIGA, III,397.
KAI 298. Ulici; izpeljano iz srvnem. gaʒʒe (ulica) (M. Snoj,
TY ANGELI TEM PASTYRIEM 2014, Slovar jezika Janeza Svetokriškega).
OD LE-TIGA DIANIA PREDIGUIO 299. Lk 2,10.
INU OZNANUIO.
Aša lubezan je slišala to historio tiga današniga dne, koku je Habitus sermo in
Christus Jezus, Božy Syn, na le-ta svejt rojen inu kaj se my Templo, anno 34. à
imamo iz tiga vučiti. Kadar se je uže takovu v Betlehemi zgu- meridie.292
dilu, melda293 ta evangelist, koku je en angel od nebes k neka-
terim pastyriem, kateri so blizi poleg na tem polej per svoji
črejdi bily, z eno častito veliko lučjo prišal inu od takoviga
roystva tem pastyriem z le-temi bessedami pridigoval:
»Ne bujte se, pole, jest vam oznanujem veliku vesselje, kateru se bo vsi-
mu folku zgudilu. Zakaj danas je vam izveličar rojen, kateri je Christus,
GOSPUD, v Davidovim mésti. Inu le-tu vam bodi k znameinju. Vy bote
našli tu dete v plenice povjenu inu v enih iaslih ležeče.«294
Tu je ta perva pridiga od le-tiga rojeniga diteca, našiga GOSPUDA
Jezusa, katera je od teh angelov od nebess k nam na zemlo pernessena. Za
tiga volo je ona dobru vrejdna, de se je my s flissom vučimo inu se ja pred tem
varujemo, de my nikar ne mislimo, de je znamo ali smo se jo izvučili, zakaj
aku se ona lih vsaku lejtu, ja, vsak dan prediguje, taku se my vsaj le-tukaj na
zemli ne bodemo mogli cilu izvučiti.
Onu je pak le-ta angelska pridiga silnu potrebna bila, zakaj kadar bi Teh angelov pridiga je
Christus dvaissetikrat bil rojen, taku bi onu vsaj zabstojn bilu, kadar bi my silnu potrebna, zakaj
sicer bi ludje ništer od
ništer od tiga ne bily imejli vejditi. Kaj bi tu enimu nucalu, aku bi lih edan en Christusa ne bily
šac v hiši ali v keldri295 imel, od kateriga bi ništer ne vejdil, ta bi njemu malu vejdili.
lušta296 ali vesselja dal, kakor se v ti perpuvisti pravi: »Ignoti nulla cupido.«297 En
skriven šac je en nepriden šac, čez kateri se tjakaj tejče kakor čez blatu na
gassi,298 za kateru ludje ne marajo. Taku je onu le-tukaj z le-tim svetim, ves
seljm, bogatim rojstvum tudi, kadar bi ty lubi angeli od tiga ne bily predigo-
vali inu takov šac tem ludem nikar ne bily rezodeli, taku bi nihče takoviga
šaca ne bil mogel pegerovati, veliku mainje uživati, nihče bi ga ne bil vessel
postal, uržah: Kar eden ne vej, tu niega ne moti, onu ne da ni ne vesselia ni
žalosti, temuč je, kakor de bi nikdar ne bilu ali kakor de bi onu nikuli več ne
jmejlu kaj biti.
Zatu je le-tu teh imenitišjh štukov edan v tem današnim evangeliu, de Ta angel vely tem
ta angel s svojo pridigo le-tu roystvu rezodeva inu kaže nam le-ta šac, de my pastyrjem, de bi se ne
nikar taku mimu ne gremo, ta šac imamo my inu vener ništer zajn ne vejmo imejli bati.
inu se njega ni vesselimo ni tudi troštamo, inu pravi: »Iest vam oznanujem
veliku vesselje.«299
Le-te besséde so silnu dobru postavlene. Ty pastyrji so se nad to veliko lučjo
E inu
63
de bi se on tudi mogel hvaliti inu reči: »Moje messu inu kry sidi čez vse an- 292. Pridiga v Božjem hramu na navadni dan leta
gele,« bi my človeki ja spodobnu se za srečne ludy imejli deržati, Bug daj, de /15/34, sredi dneva.
bi je my zastopili, k sercu vzeli inu Boga zatu hvalili. 293. Izposojeno iz nem. Melden (javiti, sporočiti,
javljati, sporočati).
H drugimu imamo my na ta exempel Christusov s flissom pogledati, kaj 294. Lk 2,10–12.
je on, kateri je en GOSPUD čez vse GOSPUDIE v sojem pervim prihodu
nam ubozim človékom izkazal inu za našo volo terpil. Takovu bi nas gnalu, 295. Kleti (kevder; SSKJ).
de bi my iz serca tudi drugim ludem radi pomagali inu služili, aku bi nas tu 296. Zadovoljstva, veselja; izposojeno iz srvn. bav.
lih tesku291 stalu inu nad tem tudi kaj morali terpejti. H timu nam Bug poma- lušt (srv. lust) f. (zadovoljstvo, veselje, poželenje),
gaj s svojem Svetim Duhum, skuzi našiga lubiga GOSPUDA Jezusa Christu- in sicer po 10. in pred 16. stoletjem (H. Jazbec, 2007,
sa, amen. 54).
297. Česar ne poznaš, si ne želiš. Ovid, Ars amatoria
TA DRUGA PRIDIGA, III,397.
KAI 298. Ulici; izpeljano iz srvnem. gaʒʒe (ulica) (M. Snoj,
TY ANGELI TEM PASTYRIEM 2014, Slovar jezika Janeza Svetokriškega).
OD LE-TIGA DIANIA PREDIGUIO 299. Lk 2,10.
INU OZNANUIO.
Aša lubezan je slišala to historio tiga današniga dne, koku je Habitus sermo in
Christus Jezus, Božy Syn, na le-ta svejt rojen inu kaj se my Templo, anno 34. à
imamo iz tiga vučiti. Kadar se je uže takovu v Betlehemi zgu- meridie.292
dilu, melda293 ta evangelist, koku je en angel od nebes k neka-
terim pastyriem, kateri so blizi poleg na tem polej per svoji
črejdi bily, z eno častito veliko lučjo prišal inu od takoviga
roystva tem pastyriem z le-temi bessedami pridigoval:
»Ne bujte se, pole, jest vam oznanujem veliku vesselje, kateru se bo vsi-
mu folku zgudilu. Zakaj danas je vam izveličar rojen, kateri je Christus,
GOSPUD, v Davidovim mésti. Inu le-tu vam bodi k znameinju. Vy bote
našli tu dete v plenice povjenu inu v enih iaslih ležeče.«294
Tu je ta perva pridiga od le-tiga rojeniga diteca, našiga GOSPUDA
Jezusa, katera je od teh angelov od nebess k nam na zemlo pernessena. Za
tiga volo je ona dobru vrejdna, de se je my s flissom vučimo inu se ja pred tem
varujemo, de my nikar ne mislimo, de je znamo ali smo se jo izvučili, zakaj
aku se ona lih vsaku lejtu, ja, vsak dan prediguje, taku se my vsaj le-tukaj na
zemli ne bodemo mogli cilu izvučiti.
Onu je pak le-ta angelska pridiga silnu potrebna bila, zakaj kadar bi Teh angelov pridiga je
Christus dvaissetikrat bil rojen, taku bi onu vsaj zabstojn bilu, kadar bi my silnu potrebna, zakaj
sicer bi ludje ništer od
ništer od tiga ne bily imejli vejditi. Kaj bi tu enimu nucalu, aku bi lih edan en Christusa ne bily
šac v hiši ali v keldri295 imel, od kateriga bi ništer ne vejdil, ta bi njemu malu vejdili.
lušta296 ali vesselja dal, kakor se v ti perpuvisti pravi: »Ignoti nulla cupido.«297 En
skriven šac je en nepriden šac, čez kateri se tjakaj tejče kakor čez blatu na
gassi,298 za kateru ludje ne marajo. Taku je onu le-tukaj z le-tim svetim, ves
seljm, bogatim rojstvum tudi, kadar bi ty lubi angeli od tiga ne bily predigo-
vali inu takov šac tem ludem nikar ne bily rezodeli, taku bi nihče takoviga
šaca ne bil mogel pegerovati, veliku mainje uživati, nihče bi ga ne bil vessel
postal, uržah: Kar eden ne vej, tu niega ne moti, onu ne da ni ne vesselia ni
žalosti, temuč je, kakor de bi nikdar ne bilu ali kakor de bi onu nikuli več ne
jmejlu kaj biti.
Zatu je le-tu teh imenitišjh štukov edan v tem današnim evangeliu, de Ta angel vely tem
ta angel s svojo pridigo le-tu roystvu rezodeva inu kaže nam le-ta šac, de my pastyrjem, de bi se ne
nikar taku mimu ne gremo, ta šac imamo my inu vener ništer zajn ne vejmo imejli bati.
inu se njega ni vesselimo ni tudi troštamo, inu pravi: »Iest vam oznanujem
veliku vesselje.«299
Le-te besséde so silnu dobru postavlene. Ty pastyrji so se nad to veliko lučjo
E inu
63
