Page 94 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 94
pisma
odjezdil k njegovi milosti knezu. Zaradi tega je knez njemu, gospodu Ungnadu, pisal, naj se predgovor
spremeni, tj. odstrani Skaličevo posvetilo ter imena itd.5
Kmalu na to sem od svojih gospodov vzel dopust in slovo (za odhod so mi darovali 30 goldinarjev,
napravili pošteno odhodnico, dali voz s 6 konji, meni jahalnega konja in dva hlapca, ki sem ju skupaj
s konji moral prehraniti na poti sem in nazaj), ter se z ženo, otroki in vsem imetjem v 6 dneh pripeljal
sem dol. Danes se odpeljem v Tübingen v gospoda Ungnada najemno hišo. Tukaj bom, dokler ne dobim
končnega sporočila od deželnih stanov s Kranjskega, trošil svoj denar, kolikor ga še imam. Knez je pisal
gospodu Ungnadu, da me bo preskrbel s pošteno plačo in službo, toda za sedaj ne sprejmem ničesar, ostati
hočem služabnik deželnih stanov.
Kar me v tem času najbolj skrbi in vznemirja, je strah, da s prevodom in ortografijo gospodov
Štefana in Antona ne bom uspel. Gospod Štefan ni nikak Hrvat, tudi ne obvlada popolnoma slovenščine;
gospod Anton pa še sam ne zna prav brati, kar je hrvaško prevedel in napisal. Tako je. Zato, ljubi bratje,
ozrite se po kakem pravem Bosancu ali Uskoku, ki bi znal pravilno hrvaško in cirilsko govoriti in pisati,
četudi ne zna latinsko ali laško. Tega nam čimprej pošljite semkaj, to vas prosimo zavoljo božje časti.
Zdaj se tiska mali katekizem in pridiga De vocabulo et efficatia fidei, a ti dve stvari ne gresta skupaj v eno
knjižico. Zakaj neki niste dali prevesti mojega v šestnajsterki?6 Ta je daljši in razložen, kolikor je treba.
Matej ni popravljen; gospod Anton ga ne more in noče popraviti, marveč na novo prevesti. Postila,7 ki jo
je prevedel gospod Štefan, se je na poti nekje pri Salzburgu izgubila, tako da so križi in težave. Skrbi me, da
se bomo osramotili pred Bogom in ljudmi. Bog nam milostno pomagaj, da se prebijemo. Če bi uspeli, bi
dobili dovolj pomoči pri volilnih knezih in mestih. Cirilsko pisavo naj bi tudi v kratkem dobili.
Resno poizvedite pri častitih deželnih stanovih, kako nameravajo ravnati z menoj, ali imajo dovolj
poguma, da bi z njihovo podporo v Ljubljani ali v katerem drugem mestu ali kraju javno, ne pa na skrivaj
po kotih, mogel pridigati in deliti svete zakramente. In sporočite mi hitro, kakšen odgovor boste dobili.
Gospod Ivan Ungnad pošilja gospodu deželnemu oskrbniku vsakovrstne govore in razprave cesarja,
knezov in papeževih legatov, ki so jih pred kratkim imeli v Naumburgu.8 Prepišite jih ter jih raztrosite med
ljudi, dobre in hudobne, naj vedo, da so še ljudje na svetu, ki nočejo poljubljati nog rimskemu Antikristu,
5 Vergerijev poseg in pravočasno opozorilo vojvode Krištofa sta zavrla Skalicevo »intrigo« in omogočila Trubarju, da je napisal
kratko, a stvarno posvetilo. Elze ga šteje k pismom, kar naj bi povzel iz Ungnadovega pisma kralju Maksimilijanu 12. 4. 1561 (g1.
I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge, Wien 1874, 15 s1.) Prim. Elze, Briefe, 102 sl. M. Rupel, Primož Trubar, 117; R. Vorndran, n.
d., 21 sl.
6 Trubar na svoj katekizem 1550. V glagolici je znatno skrajšan in brez pesmi. Gl. R. Vorndran, n. d., 23.
7 Postila je izšla 1562. Gl. R. Vorndran, n. d., 62 sl.
8 V Naumburgu 1561 si je Friderik III. prizadeval, da bi sprejeli nemški knezi »Confessio Augustana Variata«, ki je blizu
kalvinističnemu razumevanju obhajila. Prim. E. Iserloh, Geschichte und Theologie der Reformation im Grundriss, 1982, 2, 158.
94
odjezdil k njegovi milosti knezu. Zaradi tega je knez njemu, gospodu Ungnadu, pisal, naj se predgovor
spremeni, tj. odstrani Skaličevo posvetilo ter imena itd.5
Kmalu na to sem od svojih gospodov vzel dopust in slovo (za odhod so mi darovali 30 goldinarjev,
napravili pošteno odhodnico, dali voz s 6 konji, meni jahalnega konja in dva hlapca, ki sem ju skupaj
s konji moral prehraniti na poti sem in nazaj), ter se z ženo, otroki in vsem imetjem v 6 dneh pripeljal
sem dol. Danes se odpeljem v Tübingen v gospoda Ungnada najemno hišo. Tukaj bom, dokler ne dobim
končnega sporočila od deželnih stanov s Kranjskega, trošil svoj denar, kolikor ga še imam. Knez je pisal
gospodu Ungnadu, da me bo preskrbel s pošteno plačo in službo, toda za sedaj ne sprejmem ničesar, ostati
hočem služabnik deželnih stanov.
Kar me v tem času najbolj skrbi in vznemirja, je strah, da s prevodom in ortografijo gospodov
Štefana in Antona ne bom uspel. Gospod Štefan ni nikak Hrvat, tudi ne obvlada popolnoma slovenščine;
gospod Anton pa še sam ne zna prav brati, kar je hrvaško prevedel in napisal. Tako je. Zato, ljubi bratje,
ozrite se po kakem pravem Bosancu ali Uskoku, ki bi znal pravilno hrvaško in cirilsko govoriti in pisati,
četudi ne zna latinsko ali laško. Tega nam čimprej pošljite semkaj, to vas prosimo zavoljo božje časti.
Zdaj se tiska mali katekizem in pridiga De vocabulo et efficatia fidei, a ti dve stvari ne gresta skupaj v eno
knjižico. Zakaj neki niste dali prevesti mojega v šestnajsterki?6 Ta je daljši in razložen, kolikor je treba.
Matej ni popravljen; gospod Anton ga ne more in noče popraviti, marveč na novo prevesti. Postila,7 ki jo
je prevedel gospod Štefan, se je na poti nekje pri Salzburgu izgubila, tako da so križi in težave. Skrbi me, da
se bomo osramotili pred Bogom in ljudmi. Bog nam milostno pomagaj, da se prebijemo. Če bi uspeli, bi
dobili dovolj pomoči pri volilnih knezih in mestih. Cirilsko pisavo naj bi tudi v kratkem dobili.
Resno poizvedite pri častitih deželnih stanovih, kako nameravajo ravnati z menoj, ali imajo dovolj
poguma, da bi z njihovo podporo v Ljubljani ali v katerem drugem mestu ali kraju javno, ne pa na skrivaj
po kotih, mogel pridigati in deliti svete zakramente. In sporočite mi hitro, kakšen odgovor boste dobili.
Gospod Ivan Ungnad pošilja gospodu deželnemu oskrbniku vsakovrstne govore in razprave cesarja,
knezov in papeževih legatov, ki so jih pred kratkim imeli v Naumburgu.8 Prepišite jih ter jih raztrosite med
ljudi, dobre in hudobne, naj vedo, da so še ljudje na svetu, ki nočejo poljubljati nog rimskemu Antikristu,
5 Vergerijev poseg in pravočasno opozorilo vojvode Krištofa sta zavrla Skalicevo »intrigo« in omogočila Trubarju, da je napisal
kratko, a stvarno posvetilo. Elze ga šteje k pismom, kar naj bi povzel iz Ungnadovega pisma kralju Maksimilijanu 12. 4. 1561 (g1.
I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge, Wien 1874, 15 s1.) Prim. Elze, Briefe, 102 sl. M. Rupel, Primož Trubar, 117; R. Vorndran, n.
d., 21 sl.
6 Trubar na svoj katekizem 1550. V glagolici je znatno skrajšan in brez pesmi. Gl. R. Vorndran, n. d., 23.
7 Postila je izšla 1562. Gl. R. Vorndran, n. d., 62 sl.
8 V Naumburgu 1561 si je Friderik III. prizadeval, da bi sprejeli nemški knezi »Confessio Augustana Variata«, ki je blizu
kalvinističnemu razumevanju obhajila. Prim. E. Iserloh, Geschichte und Theologie der Reformation im Grundriss, 1982, 2, 158.
94
