Page 85 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 85
pisma
častiti deželni stanovi Kranjske milostno in prijazno povabili za predikanta, ki naj bi pri njih razglašal
božjo besedo in delil zakramente, kakor jih je Kristus postavil.
Čeprav sem sam naklonjen temu, da bi se v božjem imenu kmalu odpravil ter s pomočjo Vsemogočnega
ustregel krščanski nameri omenjene dežele, je vendar zaradi moje osebe stvar taka, da je pred trinajstimi
leti izšel od cesarskega veličanstva ukaz, naj me zapro v ječo. Toda, ko me je Vsemogočni tega brez
posledic obvaroval, me je kmalu nato ljubljanski škof ekskomuniciral in obsodil v pregnanstvo. Vsi ti
postopki pa po moji vednosti še niso razveljavljeni in preklicani. Če bi se torej napotil tja, ne da bi to
zadevo pretehtal, je treba pomisliti, da bi ne samo moji osebi (ki jo tudi sicer, v pokorščini Kristusu, rad
izpostavim nevarnosti), temveč zlasti deželnim stanovom utegnilo biti škodljivo in nevarno. Posvetoval
sem se tudi z nekaterimi teologi; ti mi pravijo, da ta poziv v taki obliki ne more biti sprejemljiv in ga tudi
ni moče zagovarjati, dokler deželni stanovi ne uredijo zadeve glede moje osebne in svoje varnosti. To
sporočam vašemu kraljevemu veličanstvu v vsej ponižnosti zategadelj, da bi vaše kraljevo veličanstvo v
primeru, če bi se večkrat omenjeni deželni stanovi zaradi te zadeve najponižneje obrnili na vaše kraljevo
veličanstvo (kar prav pokorno upam, Vsemogočni pa bo tudi to vašemu kraljevemu veličanstvu gotovo
povrnil), hotelo pomagati zadevo milostno usmeriti, tako da bodisi oni zaradi moje osebe, če bi sprejel
omenjeni poziv, ne bi bili podvrženi nobeni nevarnosti, bodisi, da bi poklicali drugega krščanskega
pridigarja.
Poleg tega vašemu kraljevemu veličanstvu najponižneje naznanjam, da je največja moja slovenska knjiga
(katere vsebino ali register tukaj označeno s črko B že drugič pošiljam), že prevedena v hrvaški jezik in
pisavo. Hrvaških črk, namreč pet vrst alfabetov, tako dobrih in še boljših, kakor jih imajo v Benetkah in
kar je potrebnega za popoln tisk, poleg tega pa tri dobre, sposobne osebe za hrvaško prevajanje in tisk
imamo tudi dovolj na razpolago, tako da nam, Kristusu bodi hvala, ničesar ne manjka in ničesar več
ne potrebujemo za slovensko in hrvaško prevajanje ter tisk, razen založnika in sredstev za vzdrževanje
omenjenih treh hrvaških oseb.
Zato vaše kraljevo veličanstvo zavoljo Kristusa in njegove časti, v imenu in zaradi slovenske in hrvaške
cerkve ponovno najponižneje zelo prosim, če bi se hotelo pogajati z gospodi in deželnimi zastopniki na
Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem (doslej sem zbiral samo pri Kranjcih, s čimer sem plačal slovenski
tisk) ter z ogrskimi in hrvaškimi grofi, gospodi in deželnimi zastopniki ter jih pripraviti do tega, da bi nam
pomagali založiti slovenski in hrvaški tisk ter vzdrževati omenjene tri osebe. Zakaj, to so do teh narodov
dolžni, saj uporabljajo ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje. S tem bodo pri Turkih
dosegli več miru kakor s sulicami in puškami, kot sem o tem več napisal vašemu kraljevemu veličanstvu v
pismu Rimljanom. Če nas vaše kraljevo veličanstvo s tem zasnovanim delom priporoči volilnemu knezu
renskemu in knezu württemberškemu, bosta tudi volilnoknežji in knežji milosti, kakor najponižneje
upam, izkazali pomoč in podporo.
85
častiti deželni stanovi Kranjske milostno in prijazno povabili za predikanta, ki naj bi pri njih razglašal
božjo besedo in delil zakramente, kakor jih je Kristus postavil.
Čeprav sem sam naklonjen temu, da bi se v božjem imenu kmalu odpravil ter s pomočjo Vsemogočnega
ustregel krščanski nameri omenjene dežele, je vendar zaradi moje osebe stvar taka, da je pred trinajstimi
leti izšel od cesarskega veličanstva ukaz, naj me zapro v ječo. Toda, ko me je Vsemogočni tega brez
posledic obvaroval, me je kmalu nato ljubljanski škof ekskomuniciral in obsodil v pregnanstvo. Vsi ti
postopki pa po moji vednosti še niso razveljavljeni in preklicani. Če bi se torej napotil tja, ne da bi to
zadevo pretehtal, je treba pomisliti, da bi ne samo moji osebi (ki jo tudi sicer, v pokorščini Kristusu, rad
izpostavim nevarnosti), temveč zlasti deželnim stanovom utegnilo biti škodljivo in nevarno. Posvetoval
sem se tudi z nekaterimi teologi; ti mi pravijo, da ta poziv v taki obliki ne more biti sprejemljiv in ga tudi
ni moče zagovarjati, dokler deželni stanovi ne uredijo zadeve glede moje osebne in svoje varnosti. To
sporočam vašemu kraljevemu veličanstvu v vsej ponižnosti zategadelj, da bi vaše kraljevo veličanstvo v
primeru, če bi se večkrat omenjeni deželni stanovi zaradi te zadeve najponižneje obrnili na vaše kraljevo
veličanstvo (kar prav pokorno upam, Vsemogočni pa bo tudi to vašemu kraljevemu veličanstvu gotovo
povrnil), hotelo pomagati zadevo milostno usmeriti, tako da bodisi oni zaradi moje osebe, če bi sprejel
omenjeni poziv, ne bi bili podvrženi nobeni nevarnosti, bodisi, da bi poklicali drugega krščanskega
pridigarja.
Poleg tega vašemu kraljevemu veličanstvu najponižneje naznanjam, da je največja moja slovenska knjiga
(katere vsebino ali register tukaj označeno s črko B že drugič pošiljam), že prevedena v hrvaški jezik in
pisavo. Hrvaških črk, namreč pet vrst alfabetov, tako dobrih in še boljših, kakor jih imajo v Benetkah in
kar je potrebnega za popoln tisk, poleg tega pa tri dobre, sposobne osebe za hrvaško prevajanje in tisk
imamo tudi dovolj na razpolago, tako da nam, Kristusu bodi hvala, ničesar ne manjka in ničesar več
ne potrebujemo za slovensko in hrvaško prevajanje ter tisk, razen založnika in sredstev za vzdrževanje
omenjenih treh hrvaških oseb.
Zato vaše kraljevo veličanstvo zavoljo Kristusa in njegove časti, v imenu in zaradi slovenske in hrvaške
cerkve ponovno najponižneje zelo prosim, če bi se hotelo pogajati z gospodi in deželnimi zastopniki na
Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem (doslej sem zbiral samo pri Kranjcih, s čimer sem plačal slovenski
tisk) ter z ogrskimi in hrvaškimi grofi, gospodi in deželnimi zastopniki ter jih pripraviti do tega, da bi nam
pomagali založiti slovenski in hrvaški tisk ter vzdrževati omenjene tri osebe. Zakaj, to so do teh narodov
dolžni, saj uporabljajo ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje. S tem bodo pri Turkih
dosegli več miru kakor s sulicami in puškami, kot sem o tem več napisal vašemu kraljevemu veličanstvu v
pismu Rimljanom. Če nas vaše kraljevo veličanstvo s tem zasnovanim delom priporoči volilnemu knezu
renskemu in knezu württemberškemu, bosta tudi volilnoknežji in knežji milosti, kakor najponižneje
upam, izkazali pomoč in podporo.
85
