Page 80 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 80
pisma
teologih. To sem storil; v kakšni obliki pa, kako in kje, boste izvedeli iz priloženega pisma, zaznamovanega
z A. O tej zadevi sem po naročilu kneza württemberškega pisal tudi kralju Maksimilijanu; prepis tega
pisma, zaznamonovan z B,3 imate prav tako priložen.
Mnenje kneza württemberškega, njegovih teologov, gospoda Brenza4 in duhovnih svetovalcev je, da v
verskih zadevah ne začenjate ničesar sami od sebe brez sveta in vednosti kralja Maksimilijana in da preko
njegovega kraljevega dostojanstva pri rimsko cesarskem veličanstvu itd. zaprosite za dovoljenje, da se v
Ljubljani pripravi slovensko in hrvaško prevajanje ter tisk Biblije; in če njegovo cesarsko veličanstvo itd.
tega ne dovoli, je bolje in varneje za vas in zame, da namesto mene nastavite drugega predikanta, zakaj
njegovo veličanstvo itd. bi me dalo prijeti ter obsoditi ne le zaradi evangelija, temveč tudi kot privatno
osebo, ki jo je izobčilo in pregnalo, in tako, ki bi hotela njegovemu veličanstvu kljubovati in ga prezirati.
Teologi in profesorji v Tübingenu, tudi Vergerij, pravijo, da to vabilo ni primerno in da se mu nisem
dolžan odzvati. Ostanem naj pri svojem poklicu v Kemptenu, pri čemer je gotovo upati, da bom tu kaj
dobrega storil; oni drugi, na vaše vabilo, da je negotov in ni upanja, da bi pri tem lahko bil uspešen ali
drugače koristen, temveč nasprotno. Doktor Ludovicus Rabus5 in drugi pridigarji v Ulmu in prav tako tisti
v Memmingenu pravijo, če me drugič pokličete in se hočete z mano, zavoljo Kristusa, spustiti v vsakršno
nevarnost, tedaj sem dolžan temu pozivu pokoriti se, pa naj velja telo in življenje. To hočem storiti.
Skratka, to je moje končno mnenje in moj odgovor. Vaše milosti in gospostva naj stvar dobro pretehtajo
in preračunajo, ali moremo začeti in dokončati to nameravano zidavo in hudo vojsko proti hudičevi sili,
Bogu v čast in izboljšanje cerkve, Lk 14. Nato lahko pošljejo pome, bodi v katerem koli času; zmeraj me
boste našli zvestega in voljnega služiti kranjski cerkvi. Zaradi tega sem ob vašem pismu tudi od svojih
nadvse blagohotnih gospodov v Kemptenu izprosil, da me pustijo, če vam bo prav, oditi k vam, kakor
boste to izvedeli iz njihovega priloženega pisma.6 Kar je še drugega in obširnejše poročilo, sem hkrati s
3 Z A je Trubar označil prepis pisma vojvodi Krištofu, 13. 7. 1560, z B pa prepis pisma kralju Maksimilijanu, 15. 7. 1560.
4 Johann Brenz (1499–1570) je močno vplival na württemberško reformacijo, pa tudi Trubar ga je cenil, njegov katekizem je
osnova in celo več kot predloga njegovih; v württemberškem cerkvenem redu, ki ga je Trubar uporabil pri sestavi svojega,
je Brenz razvil svoj nauk o svetni gosposki in njeni oblasti. Razumljivo je, da je Trubar zelo cenil njegovo mnenje tudi v
»cerkvenopolitičnih« zadevah. Prim. H. Handlexikon, 71 sl.; Elze, Briefe, 86 sl.
5 Ludvik Rabus (1524–1592) je bil superintendent v Ulmu, vpliven teolog, napisal je svoj katekizem, odločen luteranec (študiral v
Wittenbergu, bil profesor v Straßburgu) je uspel reformirati ulmsko cerkveno občino. Bil je verjetno navzoč pri posvetu teologov
(med njimi Andreae in Vergerij) s Trubarjem 1555 o nadaljnjem tiskanju slovenskih knjig. Prim. M. Brecht – H. Ehmer, n. d.,
394–396; Elze, Briefe, 87 sl.: M. Rupel, Primož Trubar, 87, 256.
6 Pismo kemptenskih meščanov z dne 23. julija 1560 je bilo naslovljeno kranjskim deželnim stanovom. V njem hvalijo Trubarjevo
dušnopastirsko vnemo, previdno in z oklevanjem dovoljujejo, v soglasju z württemberškim vojvodom in drugimi, da Trubar
odide na Kranjsko. Prim. Elze, Briefe, 88–89.
80
teologih. To sem storil; v kakšni obliki pa, kako in kje, boste izvedeli iz priloženega pisma, zaznamovanega
z A. O tej zadevi sem po naročilu kneza württemberškega pisal tudi kralju Maksimilijanu; prepis tega
pisma, zaznamonovan z B,3 imate prav tako priložen.
Mnenje kneza württemberškega, njegovih teologov, gospoda Brenza4 in duhovnih svetovalcev je, da v
verskih zadevah ne začenjate ničesar sami od sebe brez sveta in vednosti kralja Maksimilijana in da preko
njegovega kraljevega dostojanstva pri rimsko cesarskem veličanstvu itd. zaprosite za dovoljenje, da se v
Ljubljani pripravi slovensko in hrvaško prevajanje ter tisk Biblije; in če njegovo cesarsko veličanstvo itd.
tega ne dovoli, je bolje in varneje za vas in zame, da namesto mene nastavite drugega predikanta, zakaj
njegovo veličanstvo itd. bi me dalo prijeti ter obsoditi ne le zaradi evangelija, temveč tudi kot privatno
osebo, ki jo je izobčilo in pregnalo, in tako, ki bi hotela njegovemu veličanstvu kljubovati in ga prezirati.
Teologi in profesorji v Tübingenu, tudi Vergerij, pravijo, da to vabilo ni primerno in da se mu nisem
dolžan odzvati. Ostanem naj pri svojem poklicu v Kemptenu, pri čemer je gotovo upati, da bom tu kaj
dobrega storil; oni drugi, na vaše vabilo, da je negotov in ni upanja, da bi pri tem lahko bil uspešen ali
drugače koristen, temveč nasprotno. Doktor Ludovicus Rabus5 in drugi pridigarji v Ulmu in prav tako tisti
v Memmingenu pravijo, če me drugič pokličete in se hočete z mano, zavoljo Kristusa, spustiti v vsakršno
nevarnost, tedaj sem dolžan temu pozivu pokoriti se, pa naj velja telo in življenje. To hočem storiti.
Skratka, to je moje končno mnenje in moj odgovor. Vaše milosti in gospostva naj stvar dobro pretehtajo
in preračunajo, ali moremo začeti in dokončati to nameravano zidavo in hudo vojsko proti hudičevi sili,
Bogu v čast in izboljšanje cerkve, Lk 14. Nato lahko pošljejo pome, bodi v katerem koli času; zmeraj me
boste našli zvestega in voljnega služiti kranjski cerkvi. Zaradi tega sem ob vašem pismu tudi od svojih
nadvse blagohotnih gospodov v Kemptenu izprosil, da me pustijo, če vam bo prav, oditi k vam, kakor
boste to izvedeli iz njihovega priloženega pisma.6 Kar je še drugega in obširnejše poročilo, sem hkrati s
3 Z A je Trubar označil prepis pisma vojvodi Krištofu, 13. 7. 1560, z B pa prepis pisma kralju Maksimilijanu, 15. 7. 1560.
4 Johann Brenz (1499–1570) je močno vplival na württemberško reformacijo, pa tudi Trubar ga je cenil, njegov katekizem je
osnova in celo več kot predloga njegovih; v württemberškem cerkvenem redu, ki ga je Trubar uporabil pri sestavi svojega,
je Brenz razvil svoj nauk o svetni gosposki in njeni oblasti. Razumljivo je, da je Trubar zelo cenil njegovo mnenje tudi v
»cerkvenopolitičnih« zadevah. Prim. H. Handlexikon, 71 sl.; Elze, Briefe, 86 sl.
5 Ludvik Rabus (1524–1592) je bil superintendent v Ulmu, vpliven teolog, napisal je svoj katekizem, odločen luteranec (študiral v
Wittenbergu, bil profesor v Straßburgu) je uspel reformirati ulmsko cerkveno občino. Bil je verjetno navzoč pri posvetu teologov
(med njimi Andreae in Vergerij) s Trubarjem 1555 o nadaljnjem tiskanju slovenskih knjig. Prim. M. Brecht – H. Ehmer, n. d.,
394–396; Elze, Briefe, 87 sl.: M. Rupel, Primož Trubar, 87, 256.
6 Pismo kemptenskih meščanov z dne 23. julija 1560 je bilo naslovljeno kranjskim deželnim stanovom. V njem hvalijo Trubarjevo
dušnopastirsko vnemo, previdno in z oklevanjem dovoljujejo, v soglasju z württemberškim vojvodom in drugimi, da Trubar
odide na Kranjsko. Prim. Elze, Briefe, 88–89.
80
