Page 79 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 79
pisma

lassen, wie jr solches aus jren beiligenden schreiben werdet vernemmen. Das vbrig vnnd ain merern
bericht hab hiemit etlichen Labachern geschriben. Dasselbig mag e. g. vnd h. von jnen auch erfordern.
Derselbigen allen thue mich vnderthenigclich vnnd trewlich beuelchen. Datum Kemptcn an sannt Jacobs
tag jn 1560. jar.
E. g. vnnd herr. vnndertheniger vnd wiligler diener
Primuß Truber, manu propria

Prevod
Blagorodnim, plemenitim, vrlim, častitim, spoštovanim in modrim gospodom N. N., gospodom in
deželanom kneževine Kranjske s priključenimi gospostvi Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa itd., ki
so bili zbrani na zadnji seji odbora v Ljubljani, svojim milostnim, nadvse blagohotnim in zapovedujočim
gospodom. V njih odsotnosti naj odpre gospod Jošt Gallenberg, deželni oskrbnik itd.
Blagorodni, plemeniti, vrli, častiti, preudarni in modri, milostljivi in nadvse dobrohotni, zaupni, dragi
gospodje. Vašim milostim in gospostvom so moje ponižne, zveste, voljne usluge zmeraj najprej na voljo.
Slavim in hvalim Boga, našega nebeškega Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, da je iz posebne
milosti in dobrote tudi v moji dragi domovini, v kateri sem se rodil
najprej iz mesa, zatem pa iz duha in vode, z govorjeno in pisano pridigo evangelija pripadnike raznih
stanov zbral v cerkev, ki ga prav oznanja in priznava, jo tako čudežno ohranja pred vsemi peklenskimi
vrati ter jo čedalje bolj širi in utrjuje. Neprenehoma ga prosim, da tega nebeškega blagoslova, ki daleč
presega vse, kar svet ima in ljubi, zavoljo svojega Sinu, moji domovini zaradi nevere, hinavščine,
odpadništva, nehvaležnosti in nespokornosti nekaterih ne bi odtegnil ali prepustil pogubi, temveč, da bi jo
iz dneva v dan, čedalje bolj, tem bolj privedel do svojega in svojega ljubega Sinu spoznanja in priznanja ter
jo večno zveličal. Amen, amen.
Vaših milosti in gospostev name naslovljeno, prav prijazno in krščansko pismo, z željo, da bi se k vam, v
deželo Kranjsko, v pravem katoliškem duhu in duhu pripadnikov augsburške veroizpovedi vrnil pridigat
sveto božjo besedo ter delit svete zakramente, tako kot jih je sam božji Sin postavil in zapovedal, me
je zares močno razveselilo. Ko sem ga prebral, sem se pri sebi za trdno odločil, da se brez najmanjšega
upiranja, nadaljnjega premisleka in posvetovanja, ne glede na pretečo veliko nevarnost, čim prej odzovem
povabilu, pa sem vašemu slu Ulriku Sattlerju dejal: Sprejeti hočem ta poziv, pa če me drugi dan, ko pridem
v Ljubljano, obesijo ali sežgejo.
Ko pa so moji gospodje, tukajšnji častiti svetniki, prebrali vaše in moje nanje naslovljeno pismo ter se
o tem posvetovali, so mi svetovali, kaj je vam in meni v tej zadevi storiti, namreč iskati sveta pri učenih

79
   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84