Page 76 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 76
pisma

Štajerskem in Koroškem (doslej sem samo pri Kranjcih nabiral in s tem plačal slovenski tisk) ter z
ogrskimi in hrvaškimi grofi in gospodi ter jih pripraviti, da bi nam pomagali pri založbi slovenskega
in hrvaškega tiska ter pri vzdrževanju omenjenih treh oseb. To so dolžni bolj kot drugi narodi, ker
uporabljajo ta dva jezika njih podložniki pa tudi Turki, njihovi sosedje, saj bodo pred Turki dosegli več
miru s tem kot s svojimi sulicami in puškami, kakor sem o tej stvari več napisal vašemu kraljevemu
veličanstvu v predgovoru pisma Rimljanom.4 Vaše kraljevo veličanstvo itd. naj nas s tem zasnovanim
delom blagovoli priporočiti tudi volilnemu knezu renskemu! in knezu württemberškemu; brez dvoma nam
bosta tudi njih volilno knežja5 in knežja milost izdatno pomagali ter nas po potrebi preskrbeli s kruhom
in vinom. Za ta trud in podporo omenjenemu početju in podjetju bo vaše kraljevo veličanstvo itd. prejelo
večno hvalo in zahvalo vsega krščanstva, ob vstajenju se bo svetilo kakor sončni sij ter prejelo od Boga
očeta zavoljo Krista, njegovega ljubljenega Sina, obilno plačilo.
Omenjenemu visokospoštovanemu knezu württemberškemu sem poslal dve napisani hrvaški poglavji iz
Nove zaveze in troje natisnjenih hrvaških alfabetov. Le-to bo njegova knežja milost s tem poslala vašemu
kraljevemu veličanstvu itd. Iz njih naj se vaše kraljevo veličanstvo seznani, ali smo s hrvaškim tiskom in
prevajanjem na pravi poti ali ne. S tem vašemu kraljevemu veličanstvu najponižneje v milost priporočam
častite kranjske deželne stanove, slovensko in hrvaško cerkev ter sebe.
Dano v Stuttgartu, 15. julija leta itd. 60.
Vašega kraljevega veličanstva itd. najponižnejši
kaplan Primož Trubar, s svojo roko

4 Trubar je bil prepričan, da njegovo delo lahko veliko prispeva k zmagi nad Turki. O tem ponovno piše in v delu biblijskega
zavoda v Urachu je opaziti nenehno prizadevanje, da se ideja »čistega evangelija« razširi med morebitnimi podporniki tiskanja
knjig v glagolici in cirilici. Prim. J. Rotar, Rad Primoža Trubara na glagolskim i Cirilskim knjigama, v: Književna istorija XV/60,
Beograd 1983, 509 sl.; E. Benz, Wittenberg und Byzanz, Elwert-Grafe und Unzer Verlag, Marburg 1949, 191 sI.

5 Volilni knez renski je bil Friderik III. (1559–1576), rojen 1515, pokopan v Heidelbergu, imenovan »pobožni« in tudi »von der
Pfalz«, volilni knez je postal 1559, čeprav je bil naklonjen kalvinizmu in je po augsburškem verskem miru (1555) bila dovoljena v
nemških deželah le augsburška veroizpoved. Prim. Hermes Handlexikon, Martin Luther u. die Reformation, Econ 1983, 114.

76
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81