Page 59 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 59
pisma
u nachgesetzt wirdet, für ein z. Darumb will mein judex für zhlouik, das ist mensch, chlouik setzen; das
wird kein Teütscher noch Lateiner nimmer für zhlouik oder tschlouik, sonder fur klouik oder hlouik lesen
etc. Von dem will ich der lanndsobrigkheit jn Crein vnd Vntersteyer, dem verwalter zu Cili vnd anderen
gelerten gotsaligen Creineren vnd Vntersteyreren zuschreiben, daß sie die kü. w. von meinen büecheren
vnd orthographei vnd wörtern lauter vnd warhafftig berichten. Verhoff, sie werden wie bis her mein
dolmetschen vnd orthographei vor menigklich für recht vnd verstendig erkhenen vnd bekhenen. Das hab
e. f. g. jch jm pösten jn aller diemut anzeigen wollen. Denen thue mich hiemit vnterthanigklich beuelhen.
Datum Kempten am 8. tag martij jm 1560 jar.
E. f. g. vnterthanigster caplan
Primus Truber, prediger daselbst.
Prevod
Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, vojvodi württemberškemu in teškemu,
grofu mömpelgardskemu itd., svojemu milostnemu knezu in gospodu.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Vaši knežji milosti predvsem ponižno in vdano na uslugo.
Vaše knežje milosti dvoje pisanj, naslovljenih name, skupaj s priključenima prepisoma obeh poslanic
kraljevega dostojanstva češkega itd. vaši knežji milosti,4 ki sta v zvezi z mojimi slovenskimi knjigami in
prevodi, sem v vsej ponižnosti prejel in iz njih izvedel, da vaša knežja milost v prid slovenske in hrvaške
cerkve ni varčevala ne s prizadevnostjo ne s trudom pri pisanju in pošiljanju knjig, s spoštovanjem
omenjenemu kraljevemu dostojanstvu, in da mi je milostno ponovno odprla tiskarno v Tübingenu itd. Za
vse to se v vsej ponižnosti zelo zahvaljujem sam zase, v imenu ter zaradi vseh Slovencev in iskreno prosim
Kristusa, Gospoda, naj to zvestobo in trud tu in tam obilno poplača. Amen.
S tiskanjem pa hočem počakati, dokler ne dobim od Kranjcev in Spodnještajercev druge temeljite in
verodostojne sodbe o svojih knjigah. Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu
dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor Skalić.5 Sem pa
kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal,
da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane
in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov. Tako sem tudi prepričan in
hočem dokazati, da je moja ortografija boljša in bolj čitljiva kakor češka, poljska ali bezjaška. Vsak Latinec,
4 Trubar omenja najprej dve pismi vojvode Krištofa, in to 18. in 29. februarja 1560, kralj Maksimilijan je pisal vojvodi Krištofu
4. in 19. februarja 1560, zadnjemu je priključen »Schriftlicher bericht und relation über Trubers windische bücher« (datirano
»februar 1560«). Prim. Elze, Briefe, 55 sl.
5 Pavel Skalić (1534–1575), rojen v Zagrebu, bi utegnil na Dunaju pregledovati Trubarjeve spise in primerjati pravopis z drugimi
slovanskimi pravopisi. Prim. Elze, Briefe, 62 sl.
59
u nachgesetzt wirdet, für ein z. Darumb will mein judex für zhlouik, das ist mensch, chlouik setzen; das
wird kein Teütscher noch Lateiner nimmer für zhlouik oder tschlouik, sonder fur klouik oder hlouik lesen
etc. Von dem will ich der lanndsobrigkheit jn Crein vnd Vntersteyer, dem verwalter zu Cili vnd anderen
gelerten gotsaligen Creineren vnd Vntersteyreren zuschreiben, daß sie die kü. w. von meinen büecheren
vnd orthographei vnd wörtern lauter vnd warhafftig berichten. Verhoff, sie werden wie bis her mein
dolmetschen vnd orthographei vor menigklich für recht vnd verstendig erkhenen vnd bekhenen. Das hab
e. f. g. jch jm pösten jn aller diemut anzeigen wollen. Denen thue mich hiemit vnterthanigklich beuelhen.
Datum Kempten am 8. tag martij jm 1560 jar.
E. f. g. vnterthanigster caplan
Primus Truber, prediger daselbst.
Prevod
Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, vojvodi württemberškemu in teškemu,
grofu mömpelgardskemu itd., svojemu milostnemu knezu in gospodu.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Vaši knežji milosti predvsem ponižno in vdano na uslugo.
Vaše knežje milosti dvoje pisanj, naslovljenih name, skupaj s priključenima prepisoma obeh poslanic
kraljevega dostojanstva češkega itd. vaši knežji milosti,4 ki sta v zvezi z mojimi slovenskimi knjigami in
prevodi, sem v vsej ponižnosti prejel in iz njih izvedel, da vaša knežja milost v prid slovenske in hrvaške
cerkve ni varčevala ne s prizadevnostjo ne s trudom pri pisanju in pošiljanju knjig, s spoštovanjem
omenjenemu kraljevemu dostojanstvu, in da mi je milostno ponovno odprla tiskarno v Tübingenu itd. Za
vse to se v vsej ponižnosti zelo zahvaljujem sam zase, v imenu ter zaradi vseh Slovencev in iskreno prosim
Kristusa, Gospoda, naj to zvestobo in trud tu in tam obilno poplača. Amen.
S tiskanjem pa hočem počakati, dokler ne dobim od Kranjcev in Spodnještajercev druge temeljite in
verodostojne sodbe o svojih knjigah. Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu
dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor Skalić.5 Sem pa
kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal,
da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane
in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov. Tako sem tudi prepričan in
hočem dokazati, da je moja ortografija boljša in bolj čitljiva kakor češka, poljska ali bezjaška. Vsak Latinec,
4 Trubar omenja najprej dve pismi vojvode Krištofa, in to 18. in 29. februarja 1560, kralj Maksimilijan je pisal vojvodi Krištofu
4. in 19. februarja 1560, zadnjemu je priključen »Schriftlicher bericht und relation über Trubers windische bücher« (datirano
»februar 1560«). Prim. Elze, Briefe, 55 sl.
5 Pavel Skalić (1534–1575), rojen v Zagrebu, bi utegnil na Dunaju pregledovati Trubarjeve spise in primerjati pravopis z drugimi
slovanskimi pravopisi. Prim. Elze, Briefe, 62 sl.
59
