Page 52 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 52
pisma
pametna in razumna v vseh nebeških in posvetnih stvareh, poleg tega zdrava, močna, neustrašna in
nesmrtna in kako sta to razsvetljenje, velike darove in kreposti s svojo neposlušnostjo izgubila ne le
zase temveč tudi za nas, njune otroke. Dalje temeljito in po vrsti pripoveduje, kaj je izvirni greh, kaj so
dejanski grehi, od koga izvirajo, kakšno škodo so nam prinesli in še vsak dan prinašajo; dalje o razliki med
odpustljivimi in smrtnimi grehi, ki se store zoper vest itd.
4. V tretjem delu, od 33. do 46. poglavja, obravnava in obširno poučuje o opravičenju človeka. In da bi
preprosti Slovenci, Hrvati in Turki to čudovito odločitev božjo, ko je svojemu večnemu edinorojenemu
sinu dal učlovečiti se ter tako trpeti in umreti, tem laže mogli dojeti in razumeti, je najprej navedel lepo
pobožno Bernardovo meditacijo o Kristusovem učlovečenju in dve priliki: o hlapcu, ki je bil dolžan kralju
deset tisoč funtov in ni imel s čim plačati (Mt 18), ter o tistem, ki je padel med morilce in Samarijanu,
njegovem zdravniku (Lk 10). S tema prilikama in neštetimi, razumljivimi izreki iz Svetega pisma, starih in
novih učiteljev, izpričuje prave vzroke, zakaj je Božji Sin postal človek, trpel in umrl, namreč zaradi naših
grehov, da je vstal zaradi našega opravičenja in da ne morejo ljudje z nobenim drugim sredstvom ali po
nobeni drugi poti postati deležni Kristusovih zaslug, vseh njegovih dobrot in koristi kot le s pravo vero in
pravo rabo sv. zakramentov itd.
5. V četrtem delu, od 46. do 57. poglavja, odgovarja na glavne nasprotne argumente in ugovore proti
našemu pravemu zveličavnemu nauku o opravičenju ter ob tem navaja osem razlogov, zaradi katerih nam
je Bog dal postavo, in osem razlogov, zakaj naj bodo opravičeni kristjani poslej blagi, Bogu in svojemu
bližnjemu služijo, in delajo dobra dela itd.
6. V petem delu, od 57. do 62. poglavja, našteva devet razlogov, zakaj morajo pravi kristjani v tem življenju
toliko trpeti; a da ne bi obupali nad Božjo pomočjo in usmiljenjem, kaže tudi na pet tolažil, s katerimi se v
svojih skušnjavah in bridkostih morejo tešiti in do konca vztrajati v krščanski veri. Poleg tega uči, kako naj
prav kličejo in molijo Boga, zakaj je Kristus toliko čudežev storil, kako se razločujejo pravi in lažni čudeži,
kdo so bili štirje evangelisti, zakaj so evangelisti, Mojzes, preroki in apostoli pisali itd.
7. Temu dolgemu predgovoru sledijo štirje evangeliji in apostolska dela, prevedena iz dveh latinskih, dveh
nemških, enega laškega in enega češkega prevoda ter iz hrvaške mašne knjige. Njih poglavja je razdelil v
člene in pri vsakem členu dodal svoje povzetke, kratke pripombe in biblijske konkordance.
8. Na koncu te knjige je seznam, ki kaže, pri katerem evangelistu, v katerem poglavju, členu in na katerem
listu se najdejo nedeljski in drugih praznikov evangeliji. Zraven so tudi opombe in kratke razlage vseh
evangelijev, o katerih je prebral vsakovrstne komentarje in postile ter se trudil, da bi v njih nakazal in
navedel najpotrebnejše in najkoristnejše nauke o Sv. Trojici, o obeh Kristusovih naravah, njegovem
služenju in zaslugah, o služenju in veljavi Svetega Duha ter kateri so v vsakem od evangelijev najvažnejši
nauki, tolažbe, kazni, pokore, vzgoja, opomini itd.
52
pametna in razumna v vseh nebeških in posvetnih stvareh, poleg tega zdrava, močna, neustrašna in
nesmrtna in kako sta to razsvetljenje, velike darove in kreposti s svojo neposlušnostjo izgubila ne le
zase temveč tudi za nas, njune otroke. Dalje temeljito in po vrsti pripoveduje, kaj je izvirni greh, kaj so
dejanski grehi, od koga izvirajo, kakšno škodo so nam prinesli in še vsak dan prinašajo; dalje o razliki med
odpustljivimi in smrtnimi grehi, ki se store zoper vest itd.
4. V tretjem delu, od 33. do 46. poglavja, obravnava in obširno poučuje o opravičenju človeka. In da bi
preprosti Slovenci, Hrvati in Turki to čudovito odločitev božjo, ko je svojemu večnemu edinorojenemu
sinu dal učlovečiti se ter tako trpeti in umreti, tem laže mogli dojeti in razumeti, je najprej navedel lepo
pobožno Bernardovo meditacijo o Kristusovem učlovečenju in dve priliki: o hlapcu, ki je bil dolžan kralju
deset tisoč funtov in ni imel s čim plačati (Mt 18), ter o tistem, ki je padel med morilce in Samarijanu,
njegovem zdravniku (Lk 10). S tema prilikama in neštetimi, razumljivimi izreki iz Svetega pisma, starih in
novih učiteljev, izpričuje prave vzroke, zakaj je Božji Sin postal človek, trpel in umrl, namreč zaradi naših
grehov, da je vstal zaradi našega opravičenja in da ne morejo ljudje z nobenim drugim sredstvom ali po
nobeni drugi poti postati deležni Kristusovih zaslug, vseh njegovih dobrot in koristi kot le s pravo vero in
pravo rabo sv. zakramentov itd.
5. V četrtem delu, od 46. do 57. poglavja, odgovarja na glavne nasprotne argumente in ugovore proti
našemu pravemu zveličavnemu nauku o opravičenju ter ob tem navaja osem razlogov, zaradi katerih nam
je Bog dal postavo, in osem razlogov, zakaj naj bodo opravičeni kristjani poslej blagi, Bogu in svojemu
bližnjemu služijo, in delajo dobra dela itd.
6. V petem delu, od 57. do 62. poglavja, našteva devet razlogov, zakaj morajo pravi kristjani v tem življenju
toliko trpeti; a da ne bi obupali nad Božjo pomočjo in usmiljenjem, kaže tudi na pet tolažil, s katerimi se v
svojih skušnjavah in bridkostih morejo tešiti in do konca vztrajati v krščanski veri. Poleg tega uči, kako naj
prav kličejo in molijo Boga, zakaj je Kristus toliko čudežev storil, kako se razločujejo pravi in lažni čudeži,
kdo so bili štirje evangelisti, zakaj so evangelisti, Mojzes, preroki in apostoli pisali itd.
7. Temu dolgemu predgovoru sledijo štirje evangeliji in apostolska dela, prevedena iz dveh latinskih, dveh
nemških, enega laškega in enega češkega prevoda ter iz hrvaške mašne knjige. Njih poglavja je razdelil v
člene in pri vsakem členu dodal svoje povzetke, kratke pripombe in biblijske konkordance.
8. Na koncu te knjige je seznam, ki kaže, pri katerem evangelistu, v katerem poglavju, členu in na katerem
listu se najdejo nedeljski in drugih praznikov evangeliji. Zraven so tudi opombe in kratke razlage vseh
evangelijev, o katerih je prebral vsakovrstne komentarje in postile ter se trudil, da bi v njih nakazal in
navedel najpotrebnejše in najkoristnejše nauke o Sv. Trojici, o obeh Kristusovih naravah, njegovem
služenju in zaslugah, o služenju in veljavi Svetega Duha ter kateri so v vsakem od evangelijev najvažnejši
nauki, tolažbe, kazni, pokore, vzgoja, opomini itd.
52
