Page 51 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 51
pisma
so tudi molitve in nauk apostolov, kako naj se vedejo do Boga in svojega bližnjega – gosposka, nizka in
visoka, podložniki, škofje, pridigarji, starši, gospodarji, hlapci, device, vdove, in vsak kristjan v svojem
poklicu in stanu.
[IV] Povzetek in vsebina velike knjige, tiskane v četverki, naslovljene Ta pervi dejl tiga noviga testamenta.
1. V začetku je povzetek Svetega pisma, nato koledar, preglednica nedeljskih črk in register, koliko poglavij
ima vsaka knjiga Stare in Nove zaveze, in kako se vsaka knjiga imenuje latinsko, kako se kratko in dolgo
piše.
2. Sledi dolg predgovor o vsej Novi zavezi. Vanj so v lepem redu vključeni najpoglavitnejši členi krščanske
vere, razdeljeni v pet delov in 62 poglavij. S tem predgovorom Trubar ne meni in ne želi preprostim
slovenskim in hrvaškim kristjanom dati zgolj pouk in dobro navodilo, kako naj s pridom in razumom bero
Novo zavezo in vse Sveto pismo, temveč hoče s tem svojim pisanjem (zaradi katerega se je močno potrudil
ter vanj usmeril vse svoje misli in delo) pripeljati tudi Turke do spoznanja njih grehov in pokvarjene
nature ter k pravi pokori in pravi krščanski veri. Iz njega naj bi spoznali, da je njih mohamedanska vera
kriva, izmišljena, nova in hudičeva; tudi naj bi se vsakdo iz njega naučil iskati milosti, odpuščanja grehov
in večnega življenja pri Kristusu samo z vero ter izvedel, kako naj Bogu služi, kako naj moli, pobožno živi,
s čim se lahko tolaži v nadlogah, v ječah in v smrtnih nevarnosih itd. Zato in zaradi tega v prvem delu tega
svojega predgovora v 13 zaporednih poglavjih z mnogimi izreki in zgledi obširno piše in uči, kaj pomeni
beseda evangelij, kaj vsebuje, zakaj se govori, pridige in spisi o Božjem Sinu imenujejo evangeliji, kakšne
blagosti in vrednote sprejemamo iz evangelijev, koliko evangelijev je, koliko so stari itd. Nato izčrpno in
razumljivo razlaga obljubo o ženskem semenu ter z njo, z vero in pridigami Abrahama, drugih očakov in
vseh prerokov, njih ter praznovernih Judov in poganov darovanjih dokazuje, da so ti žrtvovali ne le živino,
temveč ob večji nevarnosti često tudi ljudi. Da je naša krščanska vera edina prava, resnična, zveličavna
in najstarejša; zakaj to našo krščansko vero je sam Bog še v raju ustanovil in jo pridigal Adamu in Evi;
sprejela sta jo Adam in Eva, za njima vsi pobožni očaki, Mojzes in preroki, o njej so pridigali svojim
otrokom pri svojih oltarjih in darovanjih in samo s to vero v obljubljeno žensko seme, tj. v prihod Kristusa,
so se zveličali Adam, Eva, vsi očaki, vsi verni Judi, pogani itd. S tem obenem zavrača vero Turkov, sedanjih
Judov in rimskih, ki se tudi po krivici hvalijo, da je njih vera prava in najstarejša, ter dokazuje, da je to
kriva, izmišljena in hudičeva vera, ki spravlja ljudi v peklenski ogenj itd.
3. V drugem delu omenjenega predgovora, od 13. do 33. poglavja, najprej uči in dokazuje iz prvega in
drugega poglavja prve Mojzesove knjige in z drugimi izreki stare in nove zaveze, da so v edinem večnem
božjem bitju tri različne osebe itd. Nato govori o tem, kaj je prava božja podoba, po kateri sta bila prva
človeka ustvarjena, kako sta bila izpolnjena s Svetim Duhom, popolnoma sveta, blaga, pravična, kako
sta Boga iz vsega srca ljubila, bila brez vsakršne hudobne želje in poželenja zoper Božjo voljo in postavo,
51
so tudi molitve in nauk apostolov, kako naj se vedejo do Boga in svojega bližnjega – gosposka, nizka in
visoka, podložniki, škofje, pridigarji, starši, gospodarji, hlapci, device, vdove, in vsak kristjan v svojem
poklicu in stanu.
[IV] Povzetek in vsebina velike knjige, tiskane v četverki, naslovljene Ta pervi dejl tiga noviga testamenta.
1. V začetku je povzetek Svetega pisma, nato koledar, preglednica nedeljskih črk in register, koliko poglavij
ima vsaka knjiga Stare in Nove zaveze, in kako se vsaka knjiga imenuje latinsko, kako se kratko in dolgo
piše.
2. Sledi dolg predgovor o vsej Novi zavezi. Vanj so v lepem redu vključeni najpoglavitnejši členi krščanske
vere, razdeljeni v pet delov in 62 poglavij. S tem predgovorom Trubar ne meni in ne želi preprostim
slovenskim in hrvaškim kristjanom dati zgolj pouk in dobro navodilo, kako naj s pridom in razumom bero
Novo zavezo in vse Sveto pismo, temveč hoče s tem svojim pisanjem (zaradi katerega se je močno potrudil
ter vanj usmeril vse svoje misli in delo) pripeljati tudi Turke do spoznanja njih grehov in pokvarjene
nature ter k pravi pokori in pravi krščanski veri. Iz njega naj bi spoznali, da je njih mohamedanska vera
kriva, izmišljena, nova in hudičeva; tudi naj bi se vsakdo iz njega naučil iskati milosti, odpuščanja grehov
in večnega življenja pri Kristusu samo z vero ter izvedel, kako naj Bogu služi, kako naj moli, pobožno živi,
s čim se lahko tolaži v nadlogah, v ječah in v smrtnih nevarnosih itd. Zato in zaradi tega v prvem delu tega
svojega predgovora v 13 zaporednih poglavjih z mnogimi izreki in zgledi obširno piše in uči, kaj pomeni
beseda evangelij, kaj vsebuje, zakaj se govori, pridige in spisi o Božjem Sinu imenujejo evangeliji, kakšne
blagosti in vrednote sprejemamo iz evangelijev, koliko evangelijev je, koliko so stari itd. Nato izčrpno in
razumljivo razlaga obljubo o ženskem semenu ter z njo, z vero in pridigami Abrahama, drugih očakov in
vseh prerokov, njih ter praznovernih Judov in poganov darovanjih dokazuje, da so ti žrtvovali ne le živino,
temveč ob večji nevarnosti često tudi ljudi. Da je naša krščanska vera edina prava, resnična, zveličavna
in najstarejša; zakaj to našo krščansko vero je sam Bog še v raju ustanovil in jo pridigal Adamu in Evi;
sprejela sta jo Adam in Eva, za njima vsi pobožni očaki, Mojzes in preroki, o njej so pridigali svojim
otrokom pri svojih oltarjih in darovanjih in samo s to vero v obljubljeno žensko seme, tj. v prihod Kristusa,
so se zveličali Adam, Eva, vsi očaki, vsi verni Judi, pogani itd. S tem obenem zavrača vero Turkov, sedanjih
Judov in rimskih, ki se tudi po krivici hvalijo, da je njih vera prava in najstarejša, ter dokazuje, da je to
kriva, izmišljena in hudičeva vera, ki spravlja ljudi v peklenski ogenj itd.
3. V drugem delu omenjenega predgovora, od 13. do 33. poglavja, najprej uči in dokazuje iz prvega in
drugega poglavja prve Mojzesove knjige in z drugimi izreki stare in nove zaveze, da so v edinem večnem
božjem bitju tri različne osebe itd. Nato govori o tem, kaj je prava božja podoba, po kateri sta bila prva
človeka ustvarjena, kako sta bila izpolnjena s Svetim Duhom, popolnoma sveta, blaga, pravična, kako
sta Boga iz vsega srca ljubila, bila brez vsakršne hudobne želje in poželenja zoper Božjo voljo in postavo,
51
