Page 437 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 437
uredniško poročilo
Trubarjevih slovenskih knjig. Od teh je posebej zanimiva listina, ocena Trubarjevih do tedaj izdanih knjig,
za katero se zdi, kot domneva Trubar sam v svojem pismu vojvodi Krištofu z dne 8. marca 1560,1 da jo
je za kralja Maksimilijana napisal Pavel Skalić.2 Zanimiva je tudi zato, ker je v objavah v Notizenblatt der
kaiserlichen Akademie der Wisenschaften, Wien 1852, str. 206. in v Mittheilungen des historischen Vereins
für Krain, Ljubljana 1853, str. 37, signirana s Trubarjevim podpisom in napačno označbo datuma 2. januar
1560 kot priloga pismu št. 6 z istim datumom. Na osnovi tega je Sillem,3 ki jo je delno objavil v Primus
Truber, Erlangen 1861, str. 42, zapisal, da je oceno napisal Trubar sam.
Dodatka 5 in 6 se nanašata na spor med Trubarjem in Konzulom, ki je očitno zelo slabo vplival na počutje
in medsebojni odnos obeh mož ter na delo v uraškem zavodu. Prvi je odgovor na pritožbe Trubarja zoper
Konzula Ungnadu, pismo št. 23 z dne 4. 11. 1561. Drugi dodatek pa je listina, ki priča o Ungnadovem
mnenju o sporu med obema sodelavcema.
Dodatek 7 je nekak pozdravni nagovor, ki ga je v imenu deželnih stanov ustno podal deželni upravitelj,
potem ko je Trubar po svoji vrnitvi v Ljubljano, 17. junija 1562, deželnim odbornikom podal ustno
poročilo o svoji drugi vrnitvi v Ljubljano (pismo št. 26).
Vsi ostali dodatki od 8 do 15 se nanašajo na pritožbe in ukrepe zoper Trubarja, ukaze cesarja
Maksimilijana, pisma in listine ljubljanskega škofa Petra Seebacha ter na samo zaslišanje Trubarja pred
škofom 6. in 20. decembra 1562. Urednik upa, da lahko ta majhen izbor pisem in listin izmed mnogih
drugih, ki jih ni napisal Trubar sam, pomaga k razumevanju dogajanja in življenja velikega Slovenca in
časa, v katerem je živel.
Maribor, julija 2015
Edvard Vrečko, urednik
1 Pismo št. 11, »Der guet man, welcher sein judicium vber meine büecher der kü. w. vbergeben, jst kein Creiner noch Vntersteyrer,
sonder ein Beßyakh, mag villeicht herr doctor Schalichius sein. = Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu
dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor Skalić.“
2 Skalič, Pavao – Paul. Zagreb 1534–1575. Učenjak in pustolovec, Hrvati ga smatrajo za največjega prevaranta v hrvaški zgodo-
vini. Po priporočilu kralja Maksimilijana se je podal v Stuttgart in Tübingen, kjer je prišel v stik s Trubarjem, Vergerijem in
Ungnadom in se hotel vsiliti pri tiskanju slovenskih in hrvaških knjig. Tu je ostal od leta1558 do 1561. Tukaj se je tudi izrekel za
evangeličana in se na podlago materinega priimka proglasil za potomca knežje družine Scaliger iz Verone. Od tedaj se je imeno-
val Paul Scalich ali Scalicher, Knez de la Scala, čeprav je bil potomec kmečke družine. Iz teologije je magistriral 1551 na Dunaju,
doktoriral pa leta 1552 na univerzi v Bologni.
3 Wilhelm Sillem, Hamburg 1829–1915. Primus Truber der Reformator Krains.
437
Trubarjevih slovenskih knjig. Od teh je posebej zanimiva listina, ocena Trubarjevih do tedaj izdanih knjig,
za katero se zdi, kot domneva Trubar sam v svojem pismu vojvodi Krištofu z dne 8. marca 1560,1 da jo
je za kralja Maksimilijana napisal Pavel Skalić.2 Zanimiva je tudi zato, ker je v objavah v Notizenblatt der
kaiserlichen Akademie der Wisenschaften, Wien 1852, str. 206. in v Mittheilungen des historischen Vereins
für Krain, Ljubljana 1853, str. 37, signirana s Trubarjevim podpisom in napačno označbo datuma 2. januar
1560 kot priloga pismu št. 6 z istim datumom. Na osnovi tega je Sillem,3 ki jo je delno objavil v Primus
Truber, Erlangen 1861, str. 42, zapisal, da je oceno napisal Trubar sam.
Dodatka 5 in 6 se nanašata na spor med Trubarjem in Konzulom, ki je očitno zelo slabo vplival na počutje
in medsebojni odnos obeh mož ter na delo v uraškem zavodu. Prvi je odgovor na pritožbe Trubarja zoper
Konzula Ungnadu, pismo št. 23 z dne 4. 11. 1561. Drugi dodatek pa je listina, ki priča o Ungnadovem
mnenju o sporu med obema sodelavcema.
Dodatek 7 je nekak pozdravni nagovor, ki ga je v imenu deželnih stanov ustno podal deželni upravitelj,
potem ko je Trubar po svoji vrnitvi v Ljubljano, 17. junija 1562, deželnim odbornikom podal ustno
poročilo o svoji drugi vrnitvi v Ljubljano (pismo št. 26).
Vsi ostali dodatki od 8 do 15 se nanašajo na pritožbe in ukrepe zoper Trubarja, ukaze cesarja
Maksimilijana, pisma in listine ljubljanskega škofa Petra Seebacha ter na samo zaslišanje Trubarja pred
škofom 6. in 20. decembra 1562. Urednik upa, da lahko ta majhen izbor pisem in listin izmed mnogih
drugih, ki jih ni napisal Trubar sam, pomaga k razumevanju dogajanja in življenja velikega Slovenca in
časa, v katerem je živel.
Maribor, julija 2015
Edvard Vrečko, urednik
1 Pismo št. 11, »Der guet man, welcher sein judicium vber meine büecher der kü. w. vbergeben, jst kein Creiner noch Vntersteyrer,
sonder ein Beßyakh, mag villeicht herr doctor Schalichius sein. = Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu
dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor Skalić.“
2 Skalič, Pavao – Paul. Zagreb 1534–1575. Učenjak in pustolovec, Hrvati ga smatrajo za največjega prevaranta v hrvaški zgodo-
vini. Po priporočilu kralja Maksimilijana se je podal v Stuttgart in Tübingen, kjer je prišel v stik s Trubarjem, Vergerijem in
Ungnadom in se hotel vsiliti pri tiskanju slovenskih in hrvaških knjig. Tu je ostal od leta1558 do 1561. Tukaj se je tudi izrekel za
evangeličana in se na podlago materinega priimka proglasil za potomca knežje družine Scaliger iz Verone. Od tedaj se je imeno-
val Paul Scalich ali Scalicher, Knez de la Scala, čeprav je bil potomec kmečke družine. Iz teologije je magistriral 1551 na Dunaju,
doktoriral pa leta 1552 na univerzi v Bologni.
3 Wilhelm Sillem, Hamburg 1829–1915. Primus Truber der Reformator Krains.
437
