Page 433 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 433
dodatek
Gospod Primož govori, da krsti v čisti vodi brez vseh ceremonij, kot je krstil božji krščevalec Janez
Krstnik. Vsi sveti krščanski učitelji in doktorji pa govore, da je krst, ki ga je opravil Janez, bil le priprava
na vse bodoče krste, in Janezov krst v vodi ni podelil niti dosegel milosti človeku itd. Temu, kar gospod
Primož govori, da krsti v čisti vodi kakor Janez, sledi še to, da je krst gospoda Primoža »nullius efficatiae«
in krščenim ne podeljuje nobene milosti, še manj pa odpuščanja grehov. Zatorej so morali biti tisti, ki jih
je krstil gospod Primož, ponovno krščeni, kot se je sedaj na žalost zgodilo v Ljubljani, da je mati otroka,
ki je bil krščen od gospoda Primoža ali njegovih adjutantov z lastnimi besedami povedala: »Otrok smrdi,
nočem ga imeti, ker ni prav krščen, odnesite ga v stolnico in ga dajte pravilno krstiti.« Ko so sorodniki
videli, kako ženska joče, jadikuje in prosi, so otroka odnesli k duhovniku in zadevo prijavili. Na to je
duhovnik vzel otroka in govoril: »Si es baptisatus ego non baptiso sed sinon es baptisatus ego te baptiso.«
Prečital je eksorcizem nad otrokom in uporabil obred, kot je običaj v sveti krščanski Cerkvi, ki ga je
gospod Primož pri krstu zavrgel. Če to ni zmota in škandal ter zaničevanje krščanske Cerkve!
Zavrnitev zagovora na četrti člen:
Da gospod Primož v četrtem členu razlaga, da kadilo, škropljenje, nošenje luči pred in za pokojnikom
ter čitanje maše nič ne pomenijo, niti pokojnemu pomagajo, tega katoliška Cerkev gospodu Primožu ne
priznava. Kajti ti obredi niso namenjeni samo pokojniku, kot je to »ex-aprobatis authoribus« razumeti,
temveč razločno govore, da se pogreb kristjana, ki »per baptismum« živi v Kristusu, razlikuje od pogreba
vseh heretikov, šizmatikov, judov, poganov in Turkov in če teh obredov ne bi uporabljali, ne bi mogli
razlikovati med pravimi kristjani, judi in drugimi sektami. Saj se dobro ve, kaj v krščanski Cerkvi
predstavljajo sveče, kadilo in blagoslovljena voda – seveda nič slabega, samo dobro.
Na peti člen zagovora:
Gospod Primož daje zapleten odgovor, iz katerega se lahko povzame, kako gospod Primož v primeru,
ki je najbolj pogost in izrazit ter zadeva naš dušni blagor itd., ovinkari kot mačka okoli vroče kaše, kar
po mojem mnenju sploh ni odgovor, saj niti on niti njegovi pomočniki ne bero nobenih maš, kaže pa
na porogljivo obnašanje. Kar je sporočeno v predlogi, je na žalost vse res, kar jasno dokazuje tudi dvoje
poslanic gospoda vikarja, generalnega ljubljanskega stolnega kanonika in gospoda Tomaža, vikarja
župnijske cerkve pri sv. Petru.
Na šesti zagovor:
Gospod Primož se izgovarja, da za to, kar so v njegovi odsotnosti s pridiganjem in prodajo maš počeli
njegovi pomočniki, ne more odgovarjati itd. To ni zadovoljiv odgovor, »qui per suos facit per se facere
videtur«, saj jih je on izbral in za to pooblastil, zato je odgovor temu primerno nesprejemljiv.
Na deveti zagovor v zvezi s tiskarjem:
433
Gospod Primož govori, da krsti v čisti vodi brez vseh ceremonij, kot je krstil božji krščevalec Janez
Krstnik. Vsi sveti krščanski učitelji in doktorji pa govore, da je krst, ki ga je opravil Janez, bil le priprava
na vse bodoče krste, in Janezov krst v vodi ni podelil niti dosegel milosti človeku itd. Temu, kar gospod
Primož govori, da krsti v čisti vodi kakor Janez, sledi še to, da je krst gospoda Primoža »nullius efficatiae«
in krščenim ne podeljuje nobene milosti, še manj pa odpuščanja grehov. Zatorej so morali biti tisti, ki jih
je krstil gospod Primož, ponovno krščeni, kot se je sedaj na žalost zgodilo v Ljubljani, da je mati otroka,
ki je bil krščen od gospoda Primoža ali njegovih adjutantov z lastnimi besedami povedala: »Otrok smrdi,
nočem ga imeti, ker ni prav krščen, odnesite ga v stolnico in ga dajte pravilno krstiti.« Ko so sorodniki
videli, kako ženska joče, jadikuje in prosi, so otroka odnesli k duhovniku in zadevo prijavili. Na to je
duhovnik vzel otroka in govoril: »Si es baptisatus ego non baptiso sed sinon es baptisatus ego te baptiso.«
Prečital je eksorcizem nad otrokom in uporabil obred, kot je običaj v sveti krščanski Cerkvi, ki ga je
gospod Primož pri krstu zavrgel. Če to ni zmota in škandal ter zaničevanje krščanske Cerkve!
Zavrnitev zagovora na četrti člen:
Da gospod Primož v četrtem členu razlaga, da kadilo, škropljenje, nošenje luči pred in za pokojnikom
ter čitanje maše nič ne pomenijo, niti pokojnemu pomagajo, tega katoliška Cerkev gospodu Primožu ne
priznava. Kajti ti obredi niso namenjeni samo pokojniku, kot je to »ex-aprobatis authoribus« razumeti,
temveč razločno govore, da se pogreb kristjana, ki »per baptismum« živi v Kristusu, razlikuje od pogreba
vseh heretikov, šizmatikov, judov, poganov in Turkov in če teh obredov ne bi uporabljali, ne bi mogli
razlikovati med pravimi kristjani, judi in drugimi sektami. Saj se dobro ve, kaj v krščanski Cerkvi
predstavljajo sveče, kadilo in blagoslovljena voda – seveda nič slabega, samo dobro.
Na peti člen zagovora:
Gospod Primož daje zapleten odgovor, iz katerega se lahko povzame, kako gospod Primož v primeru,
ki je najbolj pogost in izrazit ter zadeva naš dušni blagor itd., ovinkari kot mačka okoli vroče kaše, kar
po mojem mnenju sploh ni odgovor, saj niti on niti njegovi pomočniki ne bero nobenih maš, kaže pa
na porogljivo obnašanje. Kar je sporočeno v predlogi, je na žalost vse res, kar jasno dokazuje tudi dvoje
poslanic gospoda vikarja, generalnega ljubljanskega stolnega kanonika in gospoda Tomaža, vikarja
župnijske cerkve pri sv. Petru.
Na šesti zagovor:
Gospod Primož se izgovarja, da za to, kar so v njegovi odsotnosti s pridiganjem in prodajo maš počeli
njegovi pomočniki, ne more odgovarjati itd. To ni zadovoljiv odgovor, »qui per suos facit per se facere
videtur«, saj jih je on izbral in za to pooblastil, zato je odgovor temu primerno nesprejemljiv.
Na deveti zagovor v zvezi s tiskarjem:
433
