Page 337 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 337
pisma
Tako smo v nekaj letih, odkar sem s pomočjo vsemogočnega začel pisati v slovenskem jeziku, zahvaljen
bodi Bog, dobili mnogo dobrih knjig. Za to se mi, Slovenci, po Bogu nimamo nikomur drugemu
zahvaljevati kot vaši knežji milosti in vašemu gospodu očetu pobožnega in hvaležnega spomina, ker sta
nam dovolila in podpirala tisk slovenskih, cirilskih in hrvaških knjig, katerih niso dovolili tiskati ne v
Nürnbergu niti v Schwabisch Hallu.4
Ob tem je vaše knežje milosti pokojni gospod oče Jurija Dalmatina, katerega sem pred 19 leti, v svojem
drugem pregnanstvu kot revnega šolarja poleg svojih dveh sinov odpeljal iz Kranjske, milostno sprejel
najprej v Bebenhausen, nato pa v Tiffernov štipendij, kjer je ob marljivem študiju bral tudi moje slovenske
knjige in iz njih toliko pridobil, da je začel prevajati Staro zavezo,5 kot vaši knežji milosti sam sporoča v
priloženem pismu. Njegov prevod mi zelo ugaja.
Čeprav častiti kranjski deželni stanovi želijo, da vaši knežji milosti sam predstavim in ponudim njihove
knjige, pa ostri marec ni naklonjen starim ljudem, posebej meni, 76-letniku, ki me povrh že nekaj let muči
žolč6 in mi vsako noč povzroča hudo koliko, zaradi česar nobeno noč ne morem ostati brez svoje postelje
in sobe. Zato sem pisal svojemu rojaku kantorju Tomažu Rumplerju,7 da namesto mene predstavi in
ponudi omenjene knjige. Če pa vaša knežja milost v kratkem pride v Tubingen, se bom sam povabil v vašo
kuhinjo. To moje ničemur podobno, v slovenskem slogu napisano pismo, naj vaša knežja milost sprejme
kot dobronamerno in me ohrani v milosti. Derendingen, 19. marca 84. leta.
Vaši knežji milosti zelo vdani zvesti kaplan
Primož Trubar, pisal s svojo roko.
4 Trubar je večkrat omenil naklonjenost württemberških vojvod, ki so omogočili tisk slovenskih in hrvaških knjig. Prim. M. Rupel,
Slovenski protestantski pisci, 116, 279.
5 Prim. pismo Dalmatina in Bohoriča 1. 1. 1584.
6 Prim. Trubarjevo pismo 3. 1. 1581.
7 Trubar govori o rojaku Tomažu Rumplerju (prim. D. Cvetko, n. d., 90, 338; A. Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem, Ljubljana
1967, 206; Th. Elze, Die Univesitat Tübingen und die Studenten aus Krain, 68, 69). Th. Elze je že rahlo podvomil glede Theodorja
Rumplerja, kar je prevzel D. Cvetko (verjetno po D. Straussu), podvomil pa je tudi A. Rijavec (v oklepaju navaja Tomaža /
Thomann/). Medtem pa je v tem času omenjen altist z istim imenom, vendar doma iz Bavarske (prim. Neues württembergisches
Dienerbuch, Baden 1957, 1, 928). Kolikor bi šlo za dva Rumplerja, je gotovo Trubar mislil na svojega rojaka kantorja Tomaža, ki
ga omenja v 81. pismu. »Theodor« pa utegne biti pomota.
337
Tako smo v nekaj letih, odkar sem s pomočjo vsemogočnega začel pisati v slovenskem jeziku, zahvaljen
bodi Bog, dobili mnogo dobrih knjig. Za to se mi, Slovenci, po Bogu nimamo nikomur drugemu
zahvaljevati kot vaši knežji milosti in vašemu gospodu očetu pobožnega in hvaležnega spomina, ker sta
nam dovolila in podpirala tisk slovenskih, cirilskih in hrvaških knjig, katerih niso dovolili tiskati ne v
Nürnbergu niti v Schwabisch Hallu.4
Ob tem je vaše knežje milosti pokojni gospod oče Jurija Dalmatina, katerega sem pred 19 leti, v svojem
drugem pregnanstvu kot revnega šolarja poleg svojih dveh sinov odpeljal iz Kranjske, milostno sprejel
najprej v Bebenhausen, nato pa v Tiffernov štipendij, kjer je ob marljivem študiju bral tudi moje slovenske
knjige in iz njih toliko pridobil, da je začel prevajati Staro zavezo,5 kot vaši knežji milosti sam sporoča v
priloženem pismu. Njegov prevod mi zelo ugaja.
Čeprav častiti kranjski deželni stanovi želijo, da vaši knežji milosti sam predstavim in ponudim njihove
knjige, pa ostri marec ni naklonjen starim ljudem, posebej meni, 76-letniku, ki me povrh že nekaj let muči
žolč6 in mi vsako noč povzroča hudo koliko, zaradi česar nobeno noč ne morem ostati brez svoje postelje
in sobe. Zato sem pisal svojemu rojaku kantorju Tomažu Rumplerju,7 da namesto mene predstavi in
ponudi omenjene knjige. Če pa vaša knežja milost v kratkem pride v Tubingen, se bom sam povabil v vašo
kuhinjo. To moje ničemur podobno, v slovenskem slogu napisano pismo, naj vaša knežja milost sprejme
kot dobronamerno in me ohrani v milosti. Derendingen, 19. marca 84. leta.
Vaši knežji milosti zelo vdani zvesti kaplan
Primož Trubar, pisal s svojo roko.
4 Trubar je večkrat omenil naklonjenost württemberških vojvod, ki so omogočili tisk slovenskih in hrvaških knjig. Prim. M. Rupel,
Slovenski protestantski pisci, 116, 279.
5 Prim. pismo Dalmatina in Bohoriča 1. 1. 1584.
6 Prim. Trubarjevo pismo 3. 1. 1581.
7 Trubar govori o rojaku Tomažu Rumplerju (prim. D. Cvetko, n. d., 90, 338; A. Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem, Ljubljana
1967, 206; Th. Elze, Die Univesitat Tübingen und die Studenten aus Krain, 68, 69). Th. Elze je že rahlo podvomil glede Theodorja
Rumplerja, kar je prevzel D. Cvetko (verjetno po D. Straussu), podvomil pa je tudi A. Rijavec (v oklepaju navaja Tomaža /
Thomann/). Medtem pa je v tem času omenjen altist z istim imenom, vendar doma iz Bavarske (prim. Neues württembergisches
Dienerbuch, Baden 1957, 1, 928). Kolikor bi šlo za dva Rumplerja, je gotovo Trubar mislil na svojega rojaka kantorja Tomaža, ki
ga omenja v 81. pismu. »Theodor« pa utegne biti pomota.
337
